Zimzeleni

Čudovitemu zimskemu vremenu v nedeljo je sledil deževen ponedeljek in našemu torkovemu pohodu  glede na vremensko napoved ni kazalo najbolje. Imeli smo srečo, ni močno deževalo, tako kot naslednji dan in smo pohod, kljub južnemu snegu izpeljali. V letnem planu smo imeli pohod iz Brezja na Ključ, preko prevala Prosca na Koreno in Kožljek z

Zimzelenčki smo v torek iskali sledi gradišč in Keltov po Dolenjski. Želeli smo, da bi bila vidljivost kar se da dobra, a zgodilo se je, da smo se znašli v sivi megli, ki je prekrivala celo Ljubljansko kotlino. »Ko bi vsaj zapihal kak veter«, sem si ves čas želela, a iz tega ni bilo nič.

Vrhniškim planincem je Bizeljsko znano, saj so pred letom dni šli tja na izlet v neznano. Pohodnikom skupine Sončki pa nič, zato smo se odločili, da se podamo po njihovih stopinjah. Vremenska napoved je grozila z dežjem v zahodni Sloveniji, mi pa smo vedeli, da se nam na vzhodu ni bati dežja. V nahrbtnikih smo

Letošnja jesen ni prav nič naklonjena pohodnikom, saj je obilo padavin. Kljub dobri opremi je treba misliti vedno na varne nedrseče poti, odprte koče, kjer se da pogreti in še na  mnogo drugih stvari. Tako smo morali v torek, ko je bil spet deževen kakor pred štirinajstimi dnevi, ko smo obiskali Slovenski planinski muzej (hvala

Skupina Sončki se je zaradi napovedanega dežja namesto na Mirno goro odpravila na izlet v neznano. Zjutraj smo na zborno mesto prišli z dežniki, ki pa jih potem nismo več potrebovali, kajti grožnje vremenarjev o padavinah se niso uresničile. Avtobus nas je zapeljal proti zahodu, v Kalcah smo zavili desno in nekateri so že ugibali

Vremenarji so že ves prejšnji teden napovedovali sneg med 800 in 1100 metri.  V našem  planu za ta  torek je bila Slemenova špica (1911 m) z Vršiča (1611 m) s sestopom čez Grlo v dolino Tamar. Žal se vremenarji niso zmotili – že v soboto je bil Vršič dostopen le s snežnimi verigami, mi pa

To je gora nad Postojnsko kotlino in Pivškim podoljem, znana po spomladanskem planinskem cvetju in še posebej po ljudskem izročilu o Martinu Krpanu. Nanjo se lahko povzpnemo iz različnih smeri, mi  pa smo izbrali tisto iz Trnja. Gora se nam je pokazala kot velikanska senena kopica, ljudsko ime za to je lonica. Zato so gori

Turo na Veliki vrh nad Kofcami smo kar dvakrat zaradi slabega vremena odpovedali in bili za potrpljenje slednjič nagrajeni s čudovitim zgodnje jesenskim vremenom, za katerega smo rekli, da lepše ne bi moglo biti. Deževje, ki je povzročalo poplave po Sloveniji, je tudi nam malo prekrižalo načrte. Razrita gozdna cesta iz Jelendola ni bila primerna

Precej odmaknjena in nepoznana za nas je bila do nedavna Banjška planota z najvišjim vrhom Lašček  zahodno od Čepovanskega dola. To je okoli 100 km2 obsežna  apneniška planota, ki se na zahodu in severu s strmimi pobočji spušča proti dolinama Soče in Idrijce. Tam prevladujejo kredni in jurski apnenci ter dolomit. Vanje je vrezan tudi