V zadnjih desetih letih smo bili Lintverni tudi mednarodno aktivni. Na povabilo Tonija – Lintverna Cvičkarja smo dvakrat (2005 in 2008) obiskali Belgijo. Ogledali smo si največje Benelux znamenitosti in prehodili precejšnji del Ardenov, vključno z najvišjim vrhom Belgije. Nepozabna so bila druženja na začasnem domu Cvičkarja in Mornarja, kjer so se Cvičkar s soprogo Zoro ter Mornar s soprogo Adrijano izkazali kot odlični gostitelji.

Še posebej pa smo ponosni na Ivana – Lintverna Gasilca, ki se je med vsemi nami udeležil največ mednarodnih planinskih odprav. V minulih letih je osvojil naslednje pomembne vrhove: Mont Blanc, Kilimandžaro (5895 m), Ararat (5137 m) v Turčiji, najvišji vrh Irana – ugasli ognjenik Damavend (5671 m), najvišji vrh Visokih Tater Gerlahovsky Štit in Risy na Poljskem. Januarja 2006 se je s še petimi gorniki odpravil v Argentinske Ande na Aconcaguo visoko 6962 m. Zaradi hudega mraza, čez -40 0C in zelo močnega vetra vsi niso dosegli cilja, Gasilc pa je bil tik pod vrhom. Odpravil se je tudi na streho sveta v Tibet, na treking okoli svete Tibetanske gore, Bele gore, Snežne gore ali Snežnega dragulja – Kailash. Med potjo je bil tudi v ABC taboru pod najvišjo goro sveta Mt. Everest. Čestitamo Gasilc in pogumno naprej!

Lintverni že od svojega nastanka na različne načine dokumentiramo svoje pohode. Glede na možnosti, ki nam jih nudi sodobna tehnologija se prilagajamo danim pogojem ter po svojih močeh in skladno z znanjem posameznih Lintvernov tekoče in ažurno spremljamo in evidentiramo vse dogodke. Ponosni smo, da so z naših pohodov in drugih aktivnosti nastali številni albumi fotografij. Kljub našim prepoznavnim »brzinam« nas je vseeno dohitela digitalizacija ter »spletna« revolucija. Prvo spletno stran smo ustvarili že leta 2002, ko smo dokumentirali pohod v Kaninskem pogorju, vendar se ta koncept ni prav »prijel«. Proti koncu leta 2005 pa smo projekt »spletne strani« oživili in ustvarili novo Foto galerijo Lintverni. Aktiven pristop in angažiranje sovpada z upokojitvijo Francija – Lintverna Vezista. Vezist ima zdaj več časa, da spletno stran ureja, piše kratke komentarje ter zagotovi pravočasne objave. Da pa so vsi pohodi zanesljivo dokumentirani Vezist posnetke največkrat naredi kar sam. Pri tem mu pomaga Šolnik, včasih pa še kdo od ostalih Lintvernov. Od jeseni 2005 smo objavili 23 pohodov oz. dogodkov. Z ustanovitvijo spletne strani PD Vrhnika pa je Foto galerija Lintverni dobila še dodaten pomen in veljavo, saj jo zdaj spremljajo tudi ostali številni vrhniški planinci. Obisk se povečuje, zabeleženo imamo že več kot 23.000 ogledov.

Nekaterim Lintvernom, ki so na »začasnem« delu v tujini, foto galerija omogoča tekoče seznanjanje z našimi pohodi, pomeni pa jim tudi dodaten stik z domovino, predvsem pa s slovenskimi planinami in gorami. Foto galerija Lintverni nam daje pregled vseh pohodov zadnjih 5 let in je izvirna podlaga za obujanje številnih dogodkov, ki so se nam dogajali na različnih turah.

Lintverne pa ne družijo samo pohodi ampak se vsak mesec srečujemo tudi na družabnem srečanju.

Pred leti smo se dobivali v eni od vrhniških gostiln, sedaj pa že več let pri Deltexu. Njegov lastnik Dušan – Lintvern Duno, nam nudi prostor, ki je dovolj velik za našo skupino. Na teh naših srečanjih se veliko pogovarjamo o preteklih pohodih in o raznih prigodah. Če se je komu pripetilo kaj zanimivega in smešnega, ga »oberemo do kosti«. Ob tej priliki načrtujemo tudi nove pohode, hkrati pa izkoristimo priložnost, da nazdravimo vsem članom, ki so imeli v bližnji preteklosti svoj rojstni dan, slavljenci pa pripravijo skromno pogostitev. Za dobro voljo vedno poskrbimo in smeha ne manjka.

Lintverni svoje aktivnosti v glavnem financiramo sami, v veliko podporo, zlasti pri prevozih in pri zagotavljanju prostora za naša mesečna srečanja, pa nam je že prej omenjeno podjetje Deltex. S prevozi so nam večkrat priskočili na pomoč tudi pripadniki SV. V času recesije, ko novih sponzorjev ni več, pa je pravočasno zagotavljanje financ še bolj pomembno. Dolgoletnega blagajnika Cirila – Lintverna Cvetka je zamenjal Franc – Lintvern Padalc, ki vedno pravočasno poskrbi, da predvideno vsoto denarja pobere od vsakega člana. Lintverni mu sicer včasih očitamo, da denar pobere vedno, ko smo vsi prisotni, trošimo pa ga tudi takrat, ko se pohoda udeleži manjše število članov. To seveda drži, saj neudeležba na posameznem pohodu ne pomeni oprostitev plačila prispevka za skupno blagajno. Pobiranje sredstev in poraba sta uravnotežena in finančnih problemov nimamo.

Ohranjanje članstva je bila za Lintverne vedno pomembna naloga. Ker ne želimo postati množična pohodna skupina, posvečamo pridobivanju novih članov posebno pozornost. Lintvern lahko postaneš le na priporočilo našega člana, za sprejem pa morajo biti vsi Lintverni. V zadnjih desetih letih so se nam priključili: Martin-Lintvern Grintavec, Renato – Lintvern Mornar, Lintvern Marino, Boris – Lintvern Ligojnc, Damir – Lintvern Švicko in Lintvern Milan.

Pa poglejmo, kaj je o Lintvernih zapisal naš najmlajši član Boris – Lintvern Ligojnc: »Lintverne sem spremljal že od malih nog, ko sem v Našem časopisu bral podvige odločnih pohodnikov, ki so z različnih in zelo zahtevnih smeri naskakovali našega Očaka. Članki so bili zanimivi in sočni, oplemeniteni s prigodami na poti. Članov osebno nisem poznal, saj so se predstavljali s “partizanskimi imeni”, slike v takratnem tisku pa so bile težko razpoznavne. Morda so prav pohodniška imena dala dodatno skrivnostnost in povzročala predstavo o zaprti klapi ljubiteljev pohodništva, ki ga izvajajo na svojstven način. Povabilo za pridružitev je prišlo nepričakovano, ob “analizi” pohoda po Pohorju. Bivši sodelavec in sedanji mentor Lintvern Grintovc, je nosil majico z letnega pohoda. Ob vprašanju, če je tudi on član Lintvernov, se je nasmehnil in zvito vprašal, če me zanima vstop. Kasneje je tudi priznal, da so se o meni že pogovarjali. Ko te tako znana in spoštovana pohodniška skupina sprejme v svoje vrste, lahko čutiš samo ponos in odgovornost za dano zaupanje. Uvodni pohod je razblinil vse predsodke in pokazal, da je edina skrivnost skupine, ljubezen do pohodništva in medsebojno spoštovanje. Medgeneracijske razlike ob skupnem veselju izginejo in vse je preprosto in naravno, povezano z vtisi s poti in neprisiljenem druženju. Izkušnje in znanje starejših kolegov so neprecenljive, nesebično pa jih prenašajo na nas mlajše Lintverne.«

In kako naprej, še posebej ob dejstvu, da je za nami že več kot 23 let? Že dolgo nazaj se nas je večina članov odločila za doživljenjsko sodelovanje v skupini. Ko noge in srce ne zmoreta več, si najdemo svoj prostor znotraj skupine na različne načine in v različnih skupinah. Že pred leti smo se na pobudo Jožeta – Lintverna Povžarja odločili za »Lintverne več brzin«. Najbolj pripravljeni in najhitrejši so »Špic pobje«, ki pa so žal s smrtjo Goropekarja v zadnjem času malo izgubili svoj zagon. Srednja in obenem najštevilčnejša je skupina običajnih Lintvernov, ki je zato prejela naziv »Ordinary Lintverns«. Praksa pohodov je pokazala, da je glede na »brzino« posameznega Lintverna potrebna še nadaljnja delitev, zato je bila smiselna tudi ustanovitev skupine Lintvernov »tretje brzine«. Prvotni predlog, da se ta skupina imenuje MC je Vezist dopolnil s predlogom, da bi zvenelo bolj internacionalno: piše se sicer MC izgovori pa se »em-si«. Na zadnjem pohodu Vrhnika – Goropeke pa je Šolnik predlagal ustanovitev še skupine Lintvernov »četrte brzine« z imenom »Lintverni z reduktorjem«.

Prav je, da ob zaključku tega zapisa še posebej izpostavimo naši starosti: Janeza- Lintverna Pastirja in Cirila – Lintverna Cvetka. Hvala vama za vse, kar sta do sedaj storila za Lintverne in res smo ponosni na vaju!

Besedilo je povzeto po brošuri, ki je bila izdana leta 2010 ob 50 letnici društva.