Zimzeleni

So kraji, ki neustavljivo vabijo k obisku in zgodilo se je, da sta kar dve skupini vrhniških planincev v toku treh dni obiskali jamo Divje babe v pobočju Šebreljske planote. Divje babe so širši javnosti postale znane po letu 1995, ko je bila v jami odkrita  koščena piščal. Danes velja v svetu za najstarejše glasbilo.

Toliko je napisanega o Glinščici, o njeni zgodovini, ki sega daleč nazaj v prazgodovinske čase, o rimskem obdobju, trgovskih poteh, njenih mlinih, božji poti, železnici in plezalni šoli, da človeka dobesedno vabi v svoje osrčje. Še bolj so podkrepili željo Zimzelenčkov po obisku tega bisera v zaledju Doline, Milj in Trsta dosedanji obiski drugih planinskih

V Čičarijo bi morali že pred enim mesecem, vendar nam je takrat dež pohod preprečil. Tokrat je bila vremenska napoved malce boljša, s seboj pa smo kljub temu vzeli dežnike, pelerine in nepremočljive zaščitne »srajčke« za nahrbtnike, z željo, da pridemo do cilja suhi. S primorske avtoceste smo v Kozini zavili proti Reki, se v

»Zimzelenčki si zbirajo same čudne poti,  z zanimivimi imeni,« boste rekli, zato najprej, kje je to. Pokrajina od Postojne dalje  proti jugu vse do Šembij imenujemo Zgornja Pivka ali kar Pivško. Pivško je izredno zanimivo območje, saj je polno različnih znamenitosti. Reka Pivka je že taka, potem Pivška jezera, ki jih je ob največjih nalivih

Dolina Glinščice je zelo priljubljen cilj slovenskih planincev pozimi, ko se ognejo zimskim razmeram v notranjosti Slovenije. Tudi Sončki smo tako razmišljali, pa prišli z dežja pod kap. Prvega marca seveda nismo imeli snega, ampak burjo. Tako pravo, pošteno, ki ji vremenarji  pravijo močna burja. Glede na vremensko napoved smo bili nanjo pripravljeni in bila

Notranjsko so na naš tretji torek v februarju prekrivali sivi oblaki, ki jih je na Primorskem  razpihala šibka burja. Obetano lepše vreme nas je zvabilo na severni rob Krasa, ki se dviguje nad dolino Branice. Pohod smo pričeli v Štanjelu na vzhodu in končali v Braniku na zahodu, vmes pa se povzpeli na vrh Rabotnice,

Načrt za pohod po vrhovih Čičarije v torek, 15. febtuarja, je padel v vodo, ker je vremenska napoved »zagrnila«  zahodno Slovenijo v oblake z dežjem. Načrtovano turo smo preložili na lepše vreme in se odločili, da gremo v Idrijo. Zakaj vendar v Idrijo, saj smo planinska skupina? Idrija je mesto z izjemno tehniško, kulturno in

Kar 44 Zimzelenčkov se je zbralo prav na kulturni dan v pričakovanju, da bo spet glede na »kulturno sončno« vreme  en nepozabni pohod. Naš cilj je bil Slavnik iz Prešnice preko Grmade do Markovščine na drugi strani. Znano je, da je Slavniško pogorje zadnje pred  Kraškim robom, izredno razgledno, sorazmerno lahko dosegljivo in zato toliko

Do 16. stoletja je gora, ki se strmo dviguje nad Solkanom in jo od  Sabotina loči reka Soča, nosila ime Skalnica. Leta 1539 se je pastirici Urški Ferligoj iz Grgarja na gori prikazala Marija in pet let kasneje je na vrhu 681 metrov visoke Skalnice že stala romarska cerkev. Romarji so se pričeli zgrinjati z

Marsikdo se bo vprašal, kje pa je ta Korada? To je najvišja vzpetina nad Brdi (Goriškimi seveda), od koder je lep razgled na mnogo strani. Med rekama Idrija na zahodu (na italijanski strani) in Sočo na vzhodu se vleče dolg gorski hrbet, ki se najvišje povzpne na Koradi (812 m). Sicer so Brda razdeljena na