Prvi pohod Sončkov v letošnjem letu ni bil namenjen le hoji, temveč tudi zaključku leta 2010. Temu primerna je bila tudi izbira naše poti, manj hoje, več klepeta. Tudi slabše vreme nam ni pokvarilo dobrega razpoloženja.
Na Vrzdencu smo odslovili avtobus in se po gozdnih poteh napotili proti kmetiji Činžar. Nad Žažarjem se vidljivost ni izboljšala in misel na razgled z najvišje točke današnjega izleta, 547 m visokega Gradišča, je bila le neuresničena želja. Zato pa so nas pri vzponu na Gradišče pozdravila v ivje odeta drevesa. Kdor pokrajine in razgledov ni poznal, bi z vrha z lahkoto zavil v napačno smer. Spoznali smo, da sta zemljevid in kompas še vedno zakon, saj sodobna navigacija v mrazu lahko odpove.
Na vrhu Gradišča je bila v preteklosti prazgodovinska naselbina, o kateri ni več sledu. Le najdbe iz železne in rimske dobe dokazujejo naselitev razglednega vrha, nad katerim danes kraljuje velik lesen križ.
Po stezicah smo se povzpeli na z borovci poraščeni Kisovec, od tam pa je sledil le še spust proti Ligojni. Da ne bi utrujali nog po asfaltu, smo zadnji del poti prehodili po opuščeni železniški progi.
V Sinji Gorici smo si za uspešno sezono 2010 prešerne volje nazdravili in jo zaključili s kosilom. Ni manjkalo niti poročilo o naši številni udeležbi na pohodih, o vseh kilometrih prehojenih poti, doseženih višinah in urah hoje. Sami nase smo bili ponosni, še posebej pa smo zaploskali Pavli, saj ni manjkala na nobenem pohodu !
Besedilo: Sonja Repnik
Fotografije: Viktor Repnik
Zemljevid: Srečko Kenk
