Zimzeleni

Lep in topel  majski dan je kar 41 Zimzelenčkov izkoristilo za  druženje in raziskovanje še enega delčka lepe naše dežele. Mrzli vrh nad Žirmi je kopasti vrh (987 m)  zahodno od Žirov. Vrh je gol, zato nas v različnih letnih časih prijetno preseneča: konec marca zacveti milijone drobnih vijoličastih cvetov pomladanskega žafrana, v maju ozeleni […]

V imenskem kazalu Atlasa Slovenije je kar deset Špičastih vrhov, zato je potrebno pojasniti, kateri Špičasti vrh smo Sončki obiskali prvi torek v maju.  »Naš« Špičasti vrh je s 1127 metri nadmorske višine najbolj izstopajoča vzpetina vzhodnega dela Trnovskega gozda nad Zadlogom blizu Črnega Vrha. Na njegovem vrhu se nad krošnje dreves dviguje razgledni stolp,

V lepem, vendar mrzlem jutru – bilo je le nekaj stopinj nad ničlo, smo se Sončki odpeljali proti Žirem. V Račevi se je trava ob cesti svetlika, mi pa smo ugibali, ali zaradi jutranje rose ali jo je pobelila slana. Bila je slana! Po poti mimo romarske cerkvice Sv. Ane in mimo ograde z jeleni,

Prvi pomladanski dnevi so prijetni in pravšnji za obiske primorske pokrajine. Raziskovanje hribov jugovzhodno (v dinarski smeri) od Slavnika je primerno, ko še ni prevroče. Kojnik, Golič, Lipnik in Kavčič so goličave, velika prostranstva, ki v lepem vremenu vabijo, da ne spustiš nobenega. Toda nikar v megli ali hudi burji! Obiskati Lipnik (804 m) in

So kraji, ki neustavljivo vabijo k obisku in zgodilo se je, da sta kar dve skupini vrhniških planincev v toku treh dni obiskali jamo Divje babe v pobočju Šebreljske planote. Divje babe so širši javnosti postale znane po letu 1995, ko je bila v jami odkrita  koščena piščal. Danes velja v svetu za najstarejše glasbilo.

Toliko je napisanega o Glinščici, o njeni zgodovini, ki sega daleč nazaj v prazgodovinske čase, o rimskem obdobju, trgovskih poteh, njenih mlinih, božji poti, železnici in plezalni šoli, da človeka dobesedno vabi v svoje osrčje. Še bolj so podkrepili željo Zimzelenčkov po obisku tega bisera v zaledju Doline, Milj in Trsta dosedanji obiski drugih planinskih

V Čičarijo bi morali že pred enim mesecem, vendar nam je takrat dež pohod preprečil. Tokrat je bila vremenska napoved malce boljša, s seboj pa smo kljub temu vzeli dežnike, pelerine in nepremočljive zaščitne »srajčke« za nahrbtnike, z željo, da pridemo do cilja suhi. S primorske avtoceste smo v Kozini zavili proti Reki, se v

»Zimzelenčki si zbirajo same čudne poti,  z zanimivimi imeni,« boste rekli, zato najprej, kje je to. Pokrajina od Postojne dalje  proti jugu vse do Šembij imenujemo Zgornja Pivka ali kar Pivško. Pivško je izredno zanimivo območje, saj je polno različnih znamenitosti. Reka Pivka je že taka, potem Pivška jezera, ki jih je ob največjih nalivih

Dolina Glinščice je zelo priljubljen cilj slovenskih planincev pozimi, ko se ognejo zimskim razmeram v notranjosti Slovenije. Tudi Sončki smo tako razmišljali, pa prišli z dežja pod kap. Prvega marca seveda nismo imeli snega, ampak burjo. Tako pravo, pošteno, ki ji vremenarji  pravijo močna burja. Glede na vremensko napoved smo bili nanjo pripravljeni in bila

Notranjsko so na naš tretji torek v februarju prekrivali sivi oblaki, ki jih je na Primorskem  razpihala šibka burja. Obetano lepše vreme nas je zvabilo na severni rob Krasa, ki se dviguje nad dolino Branice. Pohod smo pričeli v Štanjelu na vzhodu in končali v Braniku na zahodu, vmes pa se povzpeli na vrh Rabotnice,