Zimzeleni

Trinajst Sončkov in trije Zimzelenčki smo polletno pohodniško sezono zaključili na neobičajen način – s planinarjenjem po Jadranskih otokih.  Odzvali smo se povabilu planinskega vodnika Staneta Sušnika iz PD Ljubljana Matica in še z drugimi planinci teden dni preživeli v Saliju na Dugem otoku. Naš cilj ni bilo poležavanje na plaži, ampak pohodništvo po otokih

Na zadnjem pohodu pred poletnimi počitnicami nam je šlo res vse na roko: realizirali smo zaradi slabega vremena že večkrat odpovedani pohod na Javornik (1240 m), vreme je bilo fantastično, sončno z rahlim vetrom, vidljivost enkratna, vsi travniki pa polni pisanega cvetja. Na Javornik nismo šli po najbolj obljudenih poteh, iz Črnega vrha ali od

Kadar vremenarji napovedo, da bo čez dan zapihala burja, potem gremo Zimzelenčki na pot polni optimizma, saj vemo, da se nam dežja ni bati. Tako je bilo tudi štirinajstega junija, ko smo dežnike zmočili le na poti od doma do našega zbirališča pred OŠ Ivana Cankarja. Namenili smo se na Vodiško planino na Jelovici. Kot

Nestanovitno vreme s plohami in nevihtami ni ravno primerno za obisk gorskega sveta. V takem primeru nas Sončke rešuje kraški svet Slovenije s svojimi jamami, kamor se umaknemo pred slabim vremenom. Sedmega junija smo tako obiskali Škocjanske jame, ki so zaslovele že na začetku 19. stoletja zaradi podzemnega kanjona, po katerem se v brzicah in

Samotna, plešasta in daleč naokoli opazna gora na Koroškem, Uršlja gora,  s 1699 m višine vabljivo opozarja nase skozi vse letne čase. Zaradi svoje plešavosti je bila do 17. stoletja Plešivec, ki označuje travnati vrh nad prostranimi gozdnatimi pobočji, Uršlja gora pa je postala, ko so na njenem vršnem delu postavili cerkev sv. Uršule. Tudi

Letošnja Zofka je opravičila svoj sloves, v nižinah je napojila žejna polja in travnike, v gorah pa nasula spomladanskega snega. Vremenarji so za prehod hladne fronte napovedali sneg nad 1500 metri. Namesto za Smrekovec smo se zato odločili za Golake, saj so nižji in nad toplo Vipavsko dolino. Tam že ne bo snega!  Zmota! Sneg

Lep in topel  majski dan je kar 41 Zimzelenčkov izkoristilo za  druženje in raziskovanje še enega delčka lepe naše dežele. Mrzli vrh nad Žirmi je kopasti vrh (987 m)  zahodno od Žirov. Vrh je gol, zato nas v različnih letnih časih prijetno preseneča: konec marca zacveti milijone drobnih vijoličastih cvetov pomladanskega žafrana, v maju ozeleni

V imenskem kazalu Atlasa Slovenije je kar deset Špičastih vrhov, zato je potrebno pojasniti, kateri Špičasti vrh smo Sončki obiskali prvi torek v maju.  »Naš« Špičasti vrh je s 1127 metri nadmorske višine najbolj izstopajoča vzpetina vzhodnega dela Trnovskega gozda nad Zadlogom blizu Črnega Vrha. Na njegovem vrhu se nad krošnje dreves dviguje razgledni stolp,

V lepem, vendar mrzlem jutru – bilo je le nekaj stopinj nad ničlo, smo se Sončki odpeljali proti Žirem. V Račevi se je trava ob cesti svetlika, mi pa smo ugibali, ali zaradi jutranje rose ali jo je pobelila slana. Bila je slana! Po poti mimo romarske cerkvice Sv. Ane in mimo ograde z jeleni,

Prvi pomladanski dnevi so prijetni in pravšnji za obiske primorske pokrajine. Raziskovanje hribov jugovzhodno (v dinarski smeri) od Slavnika je primerno, ko še ni prevroče. Kojnik, Golič, Lipnik in Kavčič so goličave, velika prostranstva, ki v lepem vremenu vabijo, da ne spustiš nobenega. Toda nikar v megli ali hudi burji! Obiskati Lipnik (804 m) in