Trinajst Sončkov in trije Zimzelenčki smo polletno pohodniško sezono zaključili na neobičajen način – s planinarjenjem po Jadranskih otokih. Odzvali smo se povabilu planinskega vodnika Staneta Sušnika iz PD Ljubljana Matica in še z drugimi planinci teden dni preživeli v Saliju na Dugem otoku.
Naš cilj ni bilo poležavanje na plaži, ampak pohodništvo po otokih v okolici. Na otoke smo se vozili s kapitanom Igorjem in njegovo ladjo Plava laguna. Bila je ravno prav velika za našo skupino 44 planincev in udobna, vključno s peko na žaru in hladno pijačo. Kapitan je vsakokrat po vrnitvi s pohoda znal poiskati samotno ali le malo obljudeno plažo, da smo se ohladili in naužili plavanja v kristalno čistem morju.
In kaj vse smo doživeli in videli? Prvi cilj je bil otok Kornat in njegova najvišja točka, 237 metrov visoka Metlina. Med vožnjo tja smo se čudili enkratni razgaljenosti apnenčevih plasti, ki valujejo preko otokov Kornatskega arhipelaga in s slemeni in vrhovi ustvarjajo videz, da ne valuje samo morje, ampak tudi kopno. Zaradi zidov, ki segajo od ene obale do druge (»od mora do mora«), je nastala enkratna kulturna krajina črt in linij, ki so zaščitni znak Kornatov. Z vzponom na najvišji vrh se nam je ta edinstvena pokrajina pokazala še bolj enkratna, kot je vidna z morske gladine. Na dan našega obiska je v zaliv pod ruševinami trdnjave Tureta, priplula množica ladjic in čolnov. Pri cerkvici na obali so se zbrali številni domačini od blizu in daleč in prisostvovali maši na prostem, posvečeni žrtvam na morju. Ko je bilo obreda konec, so vsa plovila odplula in otok Kornat bodo do naslednjega leta oživljale predvsem ovce in redki domačini.
Na Suhem ratu so nam pod oljkami pripravili kosilo, nato pa nas je ladja popeljala pod klifi dveh manjših otokov na otok Levrnako, kjer smo preostanek popoldneva preživeli na kopanju.
Naslednji dan smo obiskali otok Pašman, kjer je bil naš cilj 272 metrov visoki Veliki Bokolj. Pašman je porasel z zimzeleno sredozemsko vegetacijo in dišečimi zelišči, ki smo jih nabirali, da nam bodo s svojimi vonjavami tudi doma pričarali vonj po morju.. Zaradi dobre vidljivosti je bil razgled z vrha enkraten, tako na morje z otoki, kot na gorsko verigo Velebita. Popoldne smo obiskali še Kukljico na otoku Ugljen in se spet kopali.
Po manjšem poslabšanju vremena smo spoznavali bližnjo okolico Salija. Peš smo šli v sosednji kraj Zaglav in na zahodno stran Dugega otoka, kjer smo se povzpeli na razgleden vrh nad zalivom Telaščica. Naslednja dva dneva sta bila spet bolj razgibana. Ladja Modra laguna nas je popeljala na majhen otok Rava, ki smo ga prepešačili, nato pa še na otok Iž, kjer smo se povzpeli na 168 metrov visoki vrh Korinjak.
Zadnji dan je bil spet nepozaben. Zapluli smo do otoka Sestrice, na katerem stoji mogočen, preko sto let star svetilnik. Kapitan Igor nam je omogočil, da smo se povzpeli na stolp svetilnika in občudovali razgled na okoliške otoke z višine. Z ladjo smo nato obkrožili ploščat otoček Taljurič in se zapeljali pod mogočne klife Dugega otoka. Seveda smo se nanje tudi povzpeli in prehodili njihov rob med morjem in jezerom Mir. Po še enem kosilu pod oljkami smo popoldne preživeli na gladkih apnenčastih ploščah v samotnem zalivu Nozdra, stran od turističnih množic v zalivu Telaščica. Po večerji smo se zapeljali v kraj Luka, kjer nam je večer popestrila klapa iz Zadra z melodično dalmatinsko glasbo.
Ko smo se vrnili na Vrhniko in se polni doživetij poslavljali, so nekateri že rekli »Naslednje leto pa ponovimo!«.
Besedilo: Sonja Zalar Bizjak Fotografije: Sonja Repnik
