Zimzeleni

Sončki smo skupina mlajših upokojencev, torej ljudi v zrelih letih z jasno izraženimi interesi in toliko pri močeh, da zmoremo še kakšen »večji« podvig. Čeprav smo skupina pohodnikov, nas ne veže samo hoja kot telesna aktivnost. Povezani smo še z drugimi vsebinami, kot so prijateljevanje, uživanje v lepem, vedoželjnost in še kaj. Vsemu temu je

Ko smo se odpeljali z Vrhnike v hladnem sončnem jutru, je bilo Barje zavito v meglice, po naših vrtičkih je »morila« slana –  na Gorenjskem pa je bilo že nekaj stopinj topleje. Ob poti nas je razveseljeval pogled na gore, v daljavi smo za trenutek uzrli naš cilj, 2050 m visoki Viševnik. Nasproti vojašnice na

Bo lepo vreme v torek ali pa? Vseh dvomov je bilo hitro konec, ko smo se po partizanski magistrali odpravili mimo središča Suhe krajine, Žužemberka, vse do Vrčic, našega izhodišča na Mirno goro. Lepa topla jesen, obarvana z njej značilnimi barvami, nas je popeljala v bukove in malo kasneje mešane gozdove, med katerimi so kraljevale

Tri dni pred koncem podaljšanega poletja, na prvi oktobrski torek, smo se Sončki odpravili na Tolminsko. Zvabila nas je Kobilja glava, malo znana gora nad Baško grapo. S svojim travnatim vrhom, visokim 1475 metrov je namreč imeniten razglednik. In vreme je bilo tako, kot smo si ga želeli – sončno in toplo, s plavim nebom,

Velika planina kot krajinski park je ime za Veliko, Malo in Gojško planino, največjo planino na Slovenskem in v Kamniško-Savinjskih Alpah, saj meri kar 557 hektarjev. Zaradi izredno lepega in toplega vremena nas je Velika planina zvabila, da jo začutimo po planinsko in ne turistično. S parkirišča Pod Ušivcem smo se napotili preko Gojške planine

Vreme nam je že drugič spremenilo naš načrtovani pohod na Struško. Odpravili smo se  raziskovat Ušesa Istre. Ustavili smo se v Movražu, majhni istrski vasici na obrobju Movraške vale. Vale v Istri imenujejo podolgovate doline oz. kotanje, ki jih obrobljajo zaobljeni planotasti griči. Pred informacijsko tablo nas je Sonja Z.B. seznanila z geološko zgradbo Kraškega

Prvi jesenski pohod  na planino  Korošico iz Šentanske doline smo načrtovali za čas, ko je planina še živa, kajti težko se je odreči dobremu kislemu mleku in žgancem. To je s soncem obsijana planina za grebenom Košute. Pot do nje je kar naporna, saj je treba premagati  650 m višinske razlike po slabem, strmem, gruščnatem kolovozu, ki

Prvi pohod po dvomesečnih počitnicah nam je zaradi slabše vremenske napovedi spremenil plan. Nismo šli na 1944 m visoko Struško v Karavankah, v zadnjem hipu smo se odločili za Slavnik. Avtobus smo zapustili v vasi Skadanščina, na začetku slovenskega dela Čičarije. Za dosego vrha smo si izbrali daljšo pot. Iz vasi smo se usmerili mimo

Vsako leto si Zimzelenčki zapišemo v program poletni dvodnevni pohod, a nam vedno ne uspe zaradi vremena. Tudi letos je bilo tako, zato smo se zadovoljili z enodnevnim. Izbrali smo pot s planine Podvežak po Dleskovški planoti do Kocbekovega doma na Korošici. V bližini lovske koče Brežiči (1488 m) smo pričeli vzpon do pastirske koče in nato dalje skozi

Junijski planirani obisk Kaninskega pogorja nam je preprečilo slabo vreme in sneg, ki zapadel ob prehodu hladnega vala. »Ni problem, bomo šli pa enkrat poleti« smo sklenili, ko smo se razšli po zadnjem pohodu pred poletjem. Tako je naneslo, da smo namesto v torek, ki je naš dan za pohode, šli na pot v soboto,