V lepem, vendar mrzlem jutru – bilo je le nekaj stopinj nad ničlo, smo se Sončki odpeljali proti Žirem. V Račevi se je trava ob cesti svetlika, mi pa smo ugibali, ali zaradi jutranje rose ali jo je pobelila slana. Bila je slana!
Po poti mimo romarske cerkvice Sv. Ane in mimo ograde z jeleni, ki so se nam najprej skrili, potem pa radovedno kukali izza vzpetine, smo bili še toplo oblečeni. Pred vzponom na greben Ledinskega griča so se naša topla oblačila že preselila v nahrbtnike. Najprej skozi smrekov, potem pa skozi nežno zelen bukov gozd, se je steza spreminjala iz dokaj strme v položno. Nekaj krajših postankov, malica in že smo zagledali pred seboj kmetijo Belin in Mrzli vrh. Namesto travnikov, prekritih z žafranom – letos je cvetel zaradi toplega vremena prej kot običajno, je bil vrh prekrit z regratom.
S pomočjo našega Vojkota, ki pozna imena vseh gričev, hribov, vrhov in dolin, smo spoznali bližnjo in daljno okolico. Časa smo imeli dovolj, na Mrzlem vrhu je bilo prijetno toplo, zato se nam v dolino ni mudilo.
Vračali smo se čez travnike, mimo cvetočih češenj in hrušk, do »kmetije slavnih« pri Cornu. Po krajšem ogledu smo nadaljevali naš pohod proti vasici Breznica. Pot vodi ob mejnih kamnih iz leta 1920, ko je tukaj potekala rapalska meja. Iz Breznice je sledil le še spust v Žiri, kjer smo ob kavi, pivu in sladoledu na sončku počakali naš avtobus.
Besedilo: Sonja Repnik,
fotografije: Viktor Repnik,
zemljevid: Srečo Kenk
