Na zadnjem pohodu pred poletnimi počitnicami nam je šlo res vse na roko: realizirali smo zaradi slabega vremena že večkrat odpovedani pohod na Javornik (1240 m), vreme je bilo fantastično, sončno z rahlim vetrom, vidljivost enkratna, vsi travniki pa polni pisanega cvetja.
Na Javornik nismo šli po najbolj obljudenih poteh, iz Črnega vrha ali od Cenca, ampak smo pot začeli nekje vmes, pri dveh nekdanjih italijanskih vojaških karavlah. Najprej smo obiskali razgledišče Velika Peč, s katerega je lep pogled na Črni vrh in nadaljevali preko razglednega – zaenkrat še neporaščenega Čelkovega vrha do Pirnatove koče na sedlu med Javornikom in Dednim vrhom. Obiskali smo stolp na Javorniku, ki se ne more primerjati z našim na Planini, je pa pogled z njega veličasten. Videli smo morje, Julijce, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, predgorja, Ljubljansko kotlino ter hribovja vse do Snežnika.
Po markirani poti, ki vodi proti Nanosu, smo se spustili čez cvetoče travnike proti Podkraju. Med cvetjem je vse najbolj navdušil zali kobulček, katerega cvetovi so prekrili travnik. Na koncu je starosta seniorjev Rado, naši Alenki, ki je izpolnila pogoje za Klub 65-letnikov, izročil priznanje. Obljubiti je morala, da se bo držala vseh določil, napisanih v priznanju.
Proti domu smo se z avtobusom vračali po cesti ob trasi nekdanje rimske ceste in se spotoma ustavili na Lanišču, kjer stoji obnovljena trdnjava, zgrajena v sklopu obrambnega sistema Claustra alpium iuliarum, ki je branil rimski imperij pred vdorom barbarov.
Pot do Vrhnike je ob prijetnem klepetu kar prehitro minila. Naš naslednji pohod bo šele septembra, dogovorili pa smo se, da gremo med dvomesečnim »oddihom« še na Kanin.
Besedilo in zemljevid: Sonja Repnik
Fotografije: Tatjana Rodošek in Viktor Repnik
