Zimzeleni

Po čem je včasih dišalo  ime Kobjeglava?  Seveda ni bilo izleta na Kras  brez ogleda pršutarne v Kobjeglavi in pokušine teh dobrot. Toda danes je drugače, pohodnike vabi tematska Pot devetih kalov z malo oddaljeno Rabotnico. Vremenska napoved je narekovala odločitev na Kras, kjer bo sonce in pot, ki je še nismo poznali. Poprosili smo […]

Po daljšem odmoru smo težko pričakovali napovedan pohod v Škofjeloško hribovje, pa še vreme je slabo kazalo. No, Sonja R. je imela v mislih več variant, tako da smo upali, da se bo vse srečno izteklo. Po deževni noči smo se v svežem jutru odpeljali proti Horjulu in spotoma pobrali nekatere Sončke. Po prijetni vožnji

V torek,  22. novembra 2011, smo se Zimzelenčki ponovno odpravili preko »meje«. Svoj pohod smo začeli v Bazovici pri spomeniku štirim bazoviškim junakom, naš cilj dneva pa je bil dobesedno pred nami – Kokoš. A zakaj bi se podali neposredno navzgor, če gremo pa lahko okoli r… v »aržet« in tako smo jo po tržaški

Skupina Sončki se je tokrat podala v področje obsežnih gozdov Kočevskega Roga in se seznanila s šeststoletno zgodovino Kočevarjev do druge svetovne vojne in dogodkov med njo. Pridružil se nam je namreč vodnik Stane iz Črnomlja, dober poznavalec teh krajev in zgodovine. Pohod smo pričeli v Bazi 20 z hitrim ogledom obeležij medvojnega dogajanja, kjer

Včasih je tudi vreme tisto, ki narekuje smer pohodov in tudi tokrat je bilo tako. Napovedan oblačen in meglen dan, samo tam na vzhodnem delu Slovenije je posijalo sonce že, ko smo iz  Brežic peljali proti Bizeljskem. Nadeli smo si nahrbtnike pri vili Istenič in krenili po bizeljskih goricah. Jesensko obarvano listje, ki šelesti pod

Sončki smo skupina mlajših upokojencev, torej ljudi v zrelih letih z jasno izraženimi interesi in toliko pri močeh, da zmoremo še kakšen »večji« podvig. Čeprav smo skupina pohodnikov, nas ne veže samo hoja kot telesna aktivnost. Povezani smo še z drugimi vsebinami, kot so prijateljevanje, uživanje v lepem, vedoželjnost in še kaj. Vsemu temu je

Ko smo se odpeljali z Vrhnike v hladnem sončnem jutru, je bilo Barje zavito v meglice, po naših vrtičkih je »morila« slana –  na Gorenjskem pa je bilo že nekaj stopinj topleje. Ob poti nas je razveseljeval pogled na gore, v daljavi smo za trenutek uzrli naš cilj, 2050 m visoki Viševnik. Nasproti vojašnice na

Bo lepo vreme v torek ali pa? Vseh dvomov je bilo hitro konec, ko smo se po partizanski magistrali odpravili mimo središča Suhe krajine, Žužemberka, vse do Vrčic, našega izhodišča na Mirno goro. Lepa topla jesen, obarvana z njej značilnimi barvami, nas je popeljala v bukove in malo kasneje mešane gozdove, med katerimi so kraljevale

Tri dni pred koncem podaljšanega poletja, na prvi oktobrski torek, smo se Sončki odpravili na Tolminsko. Zvabila nas je Kobilja glava, malo znana gora nad Baško grapo. S svojim travnatim vrhom, visokim 1475 metrov je namreč imeniten razglednik. In vreme je bilo tako, kot smo si ga želeli – sončno in toplo, s plavim nebom,

Velika planina kot krajinski park je ime za Veliko, Malo in Gojško planino, največjo planino na Slovenskem in v Kamniško-Savinjskih Alpah, saj meri kar 557 hektarjev. Zaradi izredno lepega in toplega vremena nas je Velika planina zvabila, da jo začutimo po planinsko in ne turistično. S parkirišča Pod Ušivcem smo se napotili preko Gojške planine