Sončki

Po daljšem deževnem obdobju smo se Sončki v jasnem in toplem jutru z avtobusom  odpeljali v Bohinj. Gondolska žičnica nas je popeljala do Rjavega roba, ki je bil izhodišče našega  pohoda na Šijo in Vogel. Polni dobre volje smo jo pogumno ubrali preko Visokega Orlovega roba do prvega cilja našega pohoda, 1880 metrov visoke Šije. […]

Ko smo Sončki zjutraj odhajali na pohod, smo potrebovali dežnike, ker še ni ponehalo rosenje po deževni noči. Danes ne bo potrebne posebne zaščite pred soncem, sem pomislila in s pogledom ošinila oblake nad sabo. Med vožnjo v smeri  Karavank pa so se začele megle dvigovati in na severozahodu smo v daljavi zagledali pas jasnine

Naš šofer Boris se je kar namučil, da nas je čez hribe in doline po mnogih ovinkih in serpentinah preko prelaza Črnivec, skozi Gornji Grad in Ljubno v Savinjski dolini pripeljal do našega izhodišča, do Koče na Smrekovcu. Res da smo se »pustili« zapeljati na višino 1375 metrov, ampak smo kljub temu opravili turo, dolgo

Tokrat smo se  odpeljali z avtobusom skozi Železnike do našega izhodišča v vasi Prtovč. Pot je vodila mimo zadnjih hiš v vasi v kamnito strmino, ki se je nagajivo dvigovala  pred nami.  Po  začetnem  delu se je kolovoz spremenil v  stezo skozi gozd, poln z mahom poraslih balvanov, ki spominjajo na podore v daljni preteklost.

V letnem planu pohodov Sončkov  je bil datum 17.  4. 2012 rezerviran za Kamniški vrh.  V čistem umitem jutru nas je avtobus odpeljal  proti Kamniku  in  naprej mimo Stahovice in Županjih njiv do  vasi Klemenčevo, kjer smo izstopili. Pot nas je vodila ob hudourniškem potoku Korošak, ki smo ga nekajkrat prečili, mimo šumečih Korošaških slapov 

Po dolgotrajnem obdobju lepega in stabilnega vremena je napočil prvi oblačen dan. V jutranji sivini smo se peljali proti Idriji in s tesnobo opazovali težke deževne oblake na zahodu. Vendar nam je bilo vreme naklonjeno ves dan. Kakor imamo Vrhničani Planino, tako imajo prebivalci Idrije, poleg Hleviških planin tudi Kobalove planine. Vrh, kamor skočiš za

Na tokratni sončkov torek smo  se  v jutru, ko so nad  Ljubljanskim barjem  še plavale meglice ponedeljkovega dežja, odpeljali na Štajersko stran z namenom, da osvojimo Boč,  prvega od  zadnjih treh osamelcev gorskega masiva Karavank, ki mu pravijo tudi  Štajerski Triglav. Po  avtocesti  smo drseli proti  Celju in  se od nje oddaljili pri izvozu za

Tokrat smo se v lepem jutru odpeljali po avtocesti do Novega mesta in nato čez Vahto proti Metliki. Naš cilj je bil Krašnji vrh nad Metliko, visok 542 m. Avtobus nas je odložil ob slikoviti belokranjski vasici Radovica, od koder nas je lokalni vodič g. Martin vodil proti vrhu po markirani poti, po kateri poteka

Letošnji februar nam je prinesel precej mraza in prav pred načrtovanim pohodom na Čreto nad Vranskim so vremenoslovci obetali sneženje. Kljub taki napovedi pa smo se pogumno odločili, da se vseeno odpravimo na pohod. Sneg je v ponedeljek popoldne prenehal padati in v torek nas je pričakalo hladno in megleno jutro. V pričakovanju pravega zimskega

je bil namenjen Koradi,  vrhu na zahodni  meji Slovenije, severno od Gorice. A je grozil mraz, sneženje in močna burja.  Kaj narediti? Najbolje se je prilagoditi. Glede na vremenske razmere je bilo potrebno spremeniti program. Po mnogih posvetih je »vodstvo« izbralo odločitev – pohod iz Logatca  na Vrhniko (z dodano vrednostjo). S šolskim avtobusom smo