Sončki

Za prvi decembrski pohod nam je bilo vreme izredno naklonjeno, doživeli smo zimo v najlepši obliki, sonce, trd sneg pod nogami, drevesa kot božične jelke in ravno prav mrzlo. Pot nas je vodila v Zaplano, ki je pogosto naš družinski cilj, nekateri pohodniki pa so si Rupnikovo linijo ogledali prvič. Rupnikova linija je sistem utrdb,

Zarja  se je dvigala nad “morostom”, ko smo se odpravili proti Slovenski Istri. V Gračišču je hladno zapihalo. Stopili smo v zavetje istrskih hiš z dvorišči za kamnitimi zidovi in pred cerkvijo sv. Nikolaja zavili desno mimo ograjenega vrta ter pri zadnji hiši stopili na stezo med zlatorumene listavce  v pobočju Lačne ter se po

Na tokratni Sončkov torek  smo začeli s hojo na pašni  planini Jezerca  na Krvavcu. Tihoto hladnega jutra v barvah jeseni je motilo le ropotanje gozdarskega stroja nekje v pobočju smrekovega gozda, ko smo se podali na široko pot čez planino in ob opazovanju krvavških vrhov z znanim oddajniškim stolpom, obsijanim z vzhajajočim soncem, naenkrat prišli

Megle so zakrivale vrh Krima, a mi smo se peljali v smeri Rakitne in na parkirišču pred cerkvijo laže zadihali. Oblačno nebo ni več motilo. Po asfaltu smo pred hišo z reklamo za gostilno v Preserju krenili desno navzgor med hiše na pašnike.  Po kolovozu  smo mimo lovske opazovalnice prišli na rob gozda in ob

Sončki smo se odpeljali proti Pohorju skozi Slovensko Bistrico, do hribovske vasi Veliko Tinje. Ob občudovanju zelenih pobočij s samotnimi vasmi in kmetijami pod nami, smo prispeli do zaselka Trije kralji in na Osankarici  začeli  s hojo v želji, da prehodimo našo četrto “pohorsko etapo.” Kako samosvoji so pohorski gozdovi, sem se spomnila takoj, ko

Tudi mi, malo starejši, si zaslužimo počitnice, prav tako kot šolarji. Naš zadnji pohod v prvi polovici leta nas je popeljal pod “poveljstvom” bevške Sonje in njenega Viktorja po pašnih planinah nad Bohinjskim jezerom, ki so kljub svojim krasotam kar malo zapostavljene. Vsem se kar preveč mudi z izhodišča Blato preko planine pri Jezeru naprej

S štajerske avtoceste smo se na izvozu za Šempeter usmerili  proti Preboldu in se mimo cerkve sv. Pavla obrnili v pobočje Gradišča. Med hribovskimi kmetijami vasi Marija Reka smo se pripeljali do Planinskega doma pod Reško planino in se sprehodili do cerkve Marije Vnebovzete z  razgledom na okoliška hribovja. Od table Krožna učna pot Marija Reka smo

Dan potem, ko je zagorel Kemis, smo se Sončki odpeljali na Jesenice, do vasi Planina pod Golico na nadmorsko višino 950 m in prve narcise smo opazili v travah nad cesto že med vožnjo. S hojo proti 1835 m visoki Golici smo začeli po sankaški progi. Pri Korlnovem rovu smo krenili levo navzgor ob slapu

V oblačnem jutru smo se odpeljali na Vransko in levo navzgor do prelaza Lipa z dvodebelno lipo in kapelico, ki je nekoč usmerjala romarje proti Novi Štifti. Prelaz ločuje planoti Menina in Dobrovlje ter povezuje Vransko in Šmartno ob Dreti v Zadrečki dolini. Štartali smo po markacijah za Savinjsko planinsko pot in evropsko pešpot E6

Pohod smo začeli v Novi Štifti na Brinovem vrhu, ki ga krasi romarska cerkev Marijinega Vnebovzetja. Usmerili smo se na lahko markirano pot proti pobočju Travne gore. V občasnih strminah smo večkrat prečili gozdno cesto, občudovali stasite bukve in raznovrstno pomladno cvetje ter naenkrat prišli do velike sončne jase z Domom na Travni gori (890