Planinsko Društvo Vrhnika

Aktualno

Zimzeleni

Zimzeleni v dolini Završnice

Hladno in jasno jutro je obetalo prijazen dan tudi na Gorenjskem, kamor smo bili namenjeni. Z Žirovnice smo krenili v dolino Završnice. Dolina je zarezana

Več >>
Triglavke

Triglavke na pohodu po Kraškem robu

Sobotno jutro nas je zvabilo na pot proti Primorski. Naša bojazen glede meglenega vremena se na srečo ni uresničila. S pohodom smo začeli z večjega

Več >>

Sončki na južnem robu Dobroveljske planote

V oblačnem jutru smo se odpeljali na Vransko in levo navzgor do prelaza Lipa z dvodebelno lipo in kapelico, ki je nekoč usmerjala romarje proti Novi Štifti. Prelaz ločuje planoti Menina in Dobrovlje ter povezuje Vransko in Šmartno ob Dreti v Zadrečki dolini.

Štartali smo po markacijah za Savinjsko planinsko pot in evropsko pešpot E6 v smeri sv. Jošta in se povzpeli do cerkve sv. Gervazija in Protazija z lesenim zvonikom. Ob hoji čez travnik smo med občudovanjem hribovij v daljavi zagledali ošiljeni zvonik gotske cerkve sv. Jošta na robu pobočja ter se mimo kmetije Mežnar pomikali v smeri Tolstega vrha. V gozdu smo postali pred spominskim obeležjem NOB in nadaljevali s hojo do križišča pod kmetijo Ptica ter levo ob zakraselem pobočju Belice do kozolca ob poti.

Sedla sem na kamen, se zagledala v visoke pečine nad pobočjem s kmetijo Ručgar, ki s prenovljenimi podi, kaščo, sodi v ta prostor in bi še kar sedela za kozolcem ter štela ovce na paši, a sem že drobila korake naprej mimo kmetije in ob hribu Kokarce do razgledišča s križem na Ropasovih pečeh. Sedeč naokoli smo se predali razgledu na Vransko in znane vrhove v Posavju, nato pa skoz gozd visokih bukev prišli do Zakrajškove kmetije in cerkve sv. Katarine, se podali po stezi na greben mimo kapele s Križanim in spomenika padlim borcem 13. brigade ter po hribu do cerkve Matere Božje in niže ležečega Planinskega doma na Čreti.

Počasi smo se odpravili mimo Podpečana nazaj v dolino, se čudili izvirom ob poti in grapam hriba Petelinek, vdihavali gozd in travniške rože v okolici Briš vse do Vranskega, kjer smo vrgli še en pogled desno na plezališče v opuščenem kamnolomu s plezalcema v steni ter zaključili 14 km dolgo pot.

Domov grede sem klepetala, a drugo jutro sem sanjala v barvah bele pečine, zelene gozdove s spomeniki NOB, cvetoča drevesa, travnike s cerkvicami in vsi so, držeč se za roke, plesali okoli samotnih hribovskih kmetij, plesali so ples senc in sonca po južnem robu Dobroveljske planote.

Besedilo:      Marija Dolinar

Fotografije:  Tatjana Rodošek, Sonja Repnik

Zemljevid:    Srečo Kenk

Delite

Facebook
Twitter
LinkedIn