Planinsko Društvo Vrhnika

Aktualno

kopitnik_maj_2026 sončki (13)
Sončki

Kopitnik je pozdravil Sončke

Ko smo Sončki lani hodili po Aškerčevi poti med Zidanim Mostom in Rimskimi Toplicami, nas je na vzhodni strani pozdravljalo Veliko Kozje, desno nad nami

Več >>
bloška_planota_2026 sončki (9)
Sončki

Sončki na Bloški planoti

Med cilji, ki jih s pohodi uresničujemo Sončki, je tudi spoznavanje različnih delov Slovenije. Tokrat smo se na predlog Srečka napotili na Bloško planoto, ki

Več >>

Sončki na južnem robu Dobroveljske planote

V oblačnem jutru smo se odpeljali na Vransko in levo navzgor do prelaza Lipa z dvodebelno lipo in kapelico, ki je nekoč usmerjala romarje proti Novi Štifti. Prelaz ločuje planoti Menina in Dobrovlje ter povezuje Vransko in Šmartno ob Dreti v Zadrečki dolini.

Štartali smo po markacijah za Savinjsko planinsko pot in evropsko pešpot E6 v smeri sv. Jošta in se povzpeli do cerkve sv. Gervazija in Protazija z lesenim zvonikom. Ob hoji čez travnik smo med občudovanjem hribovij v daljavi zagledali ošiljeni zvonik gotske cerkve sv. Jošta na robu pobočja ter se mimo kmetije Mežnar pomikali v smeri Tolstega vrha. V gozdu smo postali pred spominskim obeležjem NOB in nadaljevali s hojo do križišča pod kmetijo Ptica ter levo ob zakraselem pobočju Belice do kozolca ob poti.

Sedla sem na kamen, se zagledala v visoke pečine nad pobočjem s kmetijo Ručgar, ki s prenovljenimi podi, kaščo, sodi v ta prostor in bi še kar sedela za kozolcem ter štela ovce na paši, a sem že drobila korake naprej mimo kmetije in ob hribu Kokarce do razgledišča s križem na Ropasovih pečeh. Sedeč naokoli smo se predali razgledu na Vransko in znane vrhove v Posavju, nato pa skoz gozd visokih bukev prišli do Zakrajškove kmetije in cerkve sv. Katarine, se podali po stezi na greben mimo kapele s Križanim in spomenika padlim borcem 13. brigade ter po hribu do cerkve Matere Božje in niže ležečega Planinskega doma na Čreti.

Počasi smo se odpravili mimo Podpečana nazaj v dolino, se čudili izvirom ob poti in grapam hriba Petelinek, vdihavali gozd in travniške rože v okolici Briš vse do Vranskega, kjer smo vrgli še en pogled desno na plezališče v opuščenem kamnolomu s plezalcema v steni ter zaključili 14 km dolgo pot.

Domov grede sem klepetala, a drugo jutro sem sanjala v barvah bele pečine, zelene gozdove s spomeniki NOB, cvetoča drevesa, travnike s cerkvicami in vsi so, držeč se za roke, plesali okoli samotnih hribovskih kmetij, plesali so ples senc in sonca po južnem robu Dobroveljske planote.

Besedilo:      Marija Dolinar

Fotografije:  Tatjana Rodošek, Sonja Repnik

Zemljevid:    Srečo Kenk

Delite

Facebook
Twitter
LinkedIn