Sončki

Med  jutranjo vožnjo  proti  Gorenjski  je skozi kovinsko sivino neba na vzhodu  prodiralo  veliko rdeče sonce ter s škrlatom  posipalo Grintovce in Storžič. Kmalu  je avtobus krenil v smeri Babjega zoba nad ledeniško  dolino Save Bohinjke.  Osojna pobočja  z drevjem je  srebrilo ivje, a nebo nad nami se je jasnilo.  Vozili smo mimo Koprivnika in […]

Glej, kamor stopim, vidim te, domovina, ti rajski vrt, meni draga, edina.  Še dobro se nismo namestili v avtobusu, malo poklepetali in izmenjali novice za čas, ko se nismo videli, že smo v Zaklancu zavili desno in se preko prelaza spustili na polhograjsko stran. Tu nas je pričakalo pravo jutranje razkošje. Vsa dolina, vse gore

Na prelazu Černivec (902 m) smo šli čez asfaltno cesto na gozdno pot in po stezi navzgor levo med  praprot in leskove grme, nizke smreke ter breze v zaraščajoča pobočja z ostanki izruvanih drevesnih štorov, ki  šepetajo zgodbo o orkanskem vetru, ki je tod pustošil  v juliju 2008. Hladen veter z zahoda se je tudi

Zdelo se je, da smo meglo tokrat pripeljali s seboj, saj je lebdela nad gladino jezera na Rakitni in dve rački sta neutrudno nabirali kondicijo na mirni vodi. S hojo smo začeli ob jezeru, šli čez mokrišča, ob gozdnem robu,  mimo rimskega miljnika. Informativne table za Učno pot so nas spremljale do Avšnika z ostanki 

Barje so razsvetljevale zvezde, cesto pa luči avtobusa in bilo je točno 7.06, ko se je nekje med posavskimi vrhovi prikazalo sonce in za tuneli smo nekaj časa vozili proti Celjski kotlini naravnost v rumeno svetlobo, nato pa krenili z avtoceste v Mozirje in od prvega krožišča dalje sledili oznakam za Golte, vse do parkirišča

Vonj po dežju in zgodnje jesenski megli na morostu je do kraja razblinil  pogled skozi  okna avtobusa, ko je med vožnjo po gorenjski avtocesti  oblake za nami obarvalo sonce in za trenutek ožarilo tudi Julijce pred nami ter napovedovalo  raznolik dan. In tako je tudi bilo, saj smo lahko v vasi Podjelje zadihali čisto ozračje

Sončki smo se zbrali v vremensko ne preveč obetavnem jutru, vendar je bilo prisotno veselje ob ponovnem srečanju po poletnih počitnicah. Odpeljali smo se proti Idriji in  spotoma sprejeli na avtobus še preostale naše pohodnike, ki so nas čakali ob poti. V Idriji smo se v upanju, da se nam na ozki  in dokaj vijugasti

Avtobus nas je v megli peljal po štajerski avtocesti do izvoza za Žalec in dalje proti Slovenj Gradcu v vas Sele. Izstopili smo pri zadnjih kmetijah in se zagrizli v asfaltni klanec do Poštarskega doma pod Plešivcem in naprej v gozdne ceste ter poti, ki so nas v megli vodile čez goloseke na Kalu, kjer

V torek, 7. junija nas je pozdravilo prijazno sončno jutro, kot nalašč za pohod na naš želeni cilj – Učko. Po prijetni vožnji skozi Ilirsko Bistrico in preko mejnega prehoda Jelšane, smo se pripeljali na izhodišče na prevalu Poklon, kjer stoji planinska koča. S sedla smo krenili po vzhodnem pobočju Učke po poti, ki je

Sonce  se je v maju poigravalo z dežjem in planinska vodnica je za drugi izlet izbrala Celjsko kočo z Grmado in Tolstim vrhom, tako da smo se iz Celja odpeljali na jug, izstopili v Zagradu ob Savinji in krenili po markacijah v smeri Grmade. Po poteh med bukvami in smrekami smo prišli do hiše na