Author name: PD VRHNIKA

Zimzelenčki smo v torek iskali sledi gradišč in Keltov po Dolenjski. Želeli smo, da bi bila vidljivost kar se da dobra, a zgodilo se je, da smo se znašli v sivi megli, ki je prekrivala celo Ljubljansko kotlino. »Ko bi vsaj zapihal kak veter«, sem si ves čas želela, a iz tega ni bilo nič.

Vrhniškim planincem je Bizeljsko znano, saj so pred letom dni šli tja na izlet v neznano. Pohodnikom skupine Sončki pa nič, zato smo se odločili, da se podamo po njihovih stopinjah. Vremenska napoved je grozila z dežjem v zahodni Sloveniji, mi pa smo vedeli, da se nam na vzhodu ni bati dežja. V nahrbtnikih smo

Letošnja jesen ni prav nič naklonjena pohodnikom, saj je obilo padavin. Kljub dobri opremi je treba misliti vedno na varne nedrseče poti, odprte koče, kjer se da pogreti in še na  mnogo drugih stvari. Tako smo morali v torek, ko je bil spet deževen kakor pred štirinajstimi dnevi, ko smo obiskali Slovenski planinski muzej (hvala

Skupina Sončki se je zaradi napovedanega dežja namesto na Mirno goro odpravila na izlet v neznano. Zjutraj smo na zborno mesto prišli z dežniki, ki pa jih potem nismo več potrebovali, kajti grožnje vremenarjev o padavinah se niso uresničile. Avtobus nas je zapeljal proti zahodu, v Kalcah smo zavili desno in nekateri so že ugibali