Tudi nam Lintvernom je to jesensko deževje preprečilo kakšen pohod in prav pošteno so nas srbele noge. Za to soboto je bilo napovedano lepo sončno in stabilno vreme, a kaj, ko je v petek dobesedno zasulo Vrhniko z obilno mero snega v tej sezoni. Petkov večer je tako minil v pesmi lopat in naši »križi« so dobesedno klicali po ravnanju.
Naše čvrste kosti so zjutraj malo dalj poležale in sredi lepega jasnega dopoldneva smo takoj imeli v mislih cel kup idej, kje naj potrošimo odvečno energijo. Končna odločitev je bila: po evropski pešpoti E7 iz Bistre na Vrhniko.
Od same kartuzije smo zagrizli v breg in sledili markacijam E7 in učni gozdni poti in te poti so pred nami ubirali le srnjad in jelenjad. Ob poti so nas spremljali prazni nosilci, ki so nekoč nosili informacijske table te učne poti in prepričani smo, da so gozdarji le-te pobrali, da bi jih obnovili. Kmalu smo zapustili dvojne označbe in zvesto sledili dobro vzdrževani, označeni in očiščeni evropski pešpoti.
Še prehitro smo se iz prijetnega gozda vrnili v civilizacijo, najprej smo železniško progo prečkali preko mostu, blizu postaje Verd pa še skozi podhod in ob Verdu smo se spustili do Retovja ter se v Mirkah še zadnjič ovekovečili skupaj, kajti poti treh Lintvernov so se nadaljevale na Lošco, dva pa sva obiskala še Močilnik in »zašpilila klobaso« na današnjem izhodišču in tu posnela še zadnji utrip s cerkvijo sv. Pavla in sv. Trojico v prekrasnem sončnem dnevu. Pohoda smo se udeležili Duno, Cvetko, Cvičkar, Povžar in Špik.
Fotografije si lahko ogledate v foto galeriji Lintvernov.
