Prišla je jesen in narava se je odela v prečudovite jesenske barve, zato smo se planinci Planinskega društva Vrhnika planinska skupina Veseli triglavci odločili, da obiščemo eno lepših pokrajin Slovenske Istre, ki v tem letnem času ponuja paleto najrazličnejših barv ruja, ki se bohoti po travnikih.
Naš pohod smo pričeli v osrčju Slovenske Istre v vasici Gračišče (296 m), ki se nahaja ob cesti Koper – Buzet. Mimo cerkve sv. Miklavža in starega dela vasi smo se podali v značilno Istrsko pokrajino poraslo z nizkim drevjem in grmovjem proti hribu Lačna (451 m), kjer se nahaja kovinski stolp, s katerega se razprostira prelep razgled na Koprski zaliv, Trst, Črni kal, Kraški rob, Slavnik, Čičarijo in Slovensko Istro.
Med zelenimi borovci, se je že začel bohotiti ruj v najrazličnejših barvnih odtenkih, ki nas je spremljal celo pot. Po slikoviti pokrajini nas je pot vodila po vrhovih, ki se dvigujejo nad vasicama Smokvica in Movraž do vasice Dvori (230 m), ki leži tik ob Hrvaški meji in kjer se nahaja izrazit Kraški rob z spodmoli, tako imenovana ušesa Istre, ki jih lahko štejemo med velike naravne znamenitosti Slovenije in naravnim kamnitim mostom.
Ušesa Istre je del planote, ki se na svojem južnem robu spušča proti vasici Mlini in tvorijo značilne spodmole (ostanki zrušenih kraških jam). Najvišja točka robu je Veli Badin (359 m), s katerega se razprostira pogled na dolino rečice Reke in proti Buzetu.
Z robu se stene strmo spuščajo proti mejnemu prehodu Sočerga na naši strani in Požane na hrvaški strani. Ker so stene tople v njih gnezdijo plašne vrste ptic: puščavec, skalni golob, rdeča lastovka in planinski hudournik. Plezanje po stenah je prepovedano, no mi smo se mimo spodmolov povzpeli po označeni poti po jeklenicah in skobah na vrh Velega Badina.
Z vrha se razteza lepa pešpot obkrožena z neštetimi grmi raznobarvnega ruja, brinja, borovcev in ostalim rastlinjem do cerkvice sv. Kirika (408 m). Če si zaželite ogledati ruj morate obiskati ta kraj saj nikjer drugje ne boste videli tako pordelih poljan kakor tu.
Od sv. Kirika smo se spustili do vasi Sočerga (317 m) do gostilne pri Milanu na zasluženo pijačo.
Za zaključek našega pohoda smo se podali v Hrastovlje do turistične kmetije Škrgat na istrsko mineštro, slasten domač kruh z olivami in kozarček domačega refoška.
Na koncu se moram zahvaliti našemu prijatelju in vodniku Marjanu Oleniku za lepo prikazano in vodeno turo na kateri nam je prikazal istrsko pokrajino in življenje ljudi v teh krajih.
Utrinke z naše poti si lahko ogledate na spletni strani Planinskega društva Vrhnika, planinska skupina Veseli triglavci. Na tokratnih fotografijah sem predvsem poudaril ruj, ki je zares prečudovit in si ga je vredno ogledati.Besedilo in fotografije: Simon Zalar
