Zimzeleni

V mesecu novembru so se kar vrstili turobni, oblačni in deževni dnevi, zato nam je  prvi  težko pričakovani pohod v novembru  odpadel. Le kaj bo  drugi torek v mesecu? Kar pet tednov se že nismo videli na pohodu! Pa je prišla dobra novica iz ARSA, da bo na Primorskem sijalo soooonce.  Tja bomo šli, na […]

Na ta pohod sta nas Elica in Sonja še posebej lepo povabili, da ne bi oklevali izkoristiti lep jesenski dan  za poučno in ne pretežko turo. Vodila nas je Sonja, ki nam je že med vožnjo predstavila prvi cilj – Magdalensko goro. To je vzpetina, visoka 504 m, med Ljubljanskim barjem in  zahodno Dolenjsko.  Območje

Za prvi pohod Zimzelenov v oktobru se je naredilo pravo indijansko poletje. Pred odhodom smo bili dobro razpoloženi in se iskreno veselili planinske ture, ker večina pohodnikov  na  Mohorju še ni bila, a tudi ostali so se  slabo spominjali pohoda pred nekaj leti. Hrib Sv. Mohor je skrit na robu Škofjeloškega hribovja in se razteza

Ker je ponekod še zjutraj deževalo, smo se Zimzeleni odpeljali na Jezersko, kjer smo pričakovali prijaznejše vreme. Nismo se zmotili. Le po najvišjih vrhovih so se preganjale meglice, sicer pa je sijalo prijetno toplo jesensko sonce. Jezersko je gorska kotlina, ledeniškega izvora, med Karavankami in Kamniško Savinjskimi Alpami z mnogimi ledeniškimi morenami. To je raj

Čas se je prevesil v zlato jesen in tako se je začel naš prvi pohod v tej sezoni. Napoved vremena je bila zelo lepa, zato sta  naša vodiča Elica in Milan načrtovala pot proti Snežniškemu pogorju, na Milanjo, ki je del Volovje rebri. Po dolgih počitnicah se nas je zbralo lepo število veselih in seveda

Štejemo si v veliko čast, da smo se družili s tabo redno večkrat na mesec kot pohodniki in kot člani Društva upokojencev tudi  na različnih drugih dogodkih. Tvoja umirjenost nam je dajala občutek varnosti, tvoja izkušnja in stroka pa zagotovilo, da je bil pohod eno samo veselje in spoznavanje narave in naše lepe domovine  Slovenije;

Naš zadnji polletni pohod je bil zaradi vročinskega vala  sprehod po obsežnih pokljuških gozdovih, kjer je veliko sence in dober zrak. Vitke in visoke smreke so prave lepotice, ki pokrivajo velik del planote. Ponekod pa se za temnimi smrekovimi sestoji prikažejo pastirske planine z  enostavnimi lesenimi kočami, kjer se v poletnih mesecih pase živina. Čez

Lep sončen dan je napovedoval prijetno praznovanje z obiskom in ogledom Mosta na Soči. Kar 46 se nas je prepustilo lokalnemu turističnemu vodniku, ki nas je popeljal po kraju, danes najbolj znan po svojem jezeru in ki je kraj znan tudi po arheoloških ostalinah iz bronaste in železne dobe ter rimskega imperija. O samem obisku in

Po hladnem in deževnem maju so nastopile visoke temperature, ki so narekovale izbiro junijskega pohoda v hladu Trnovskega gozda. Avtobus nas je zapeljal na Malo Lazno, od koder smo se v prijetni senci gozda odpravili po cesti v naravni rezervat Paradana. Področje je poznano po treh jamah, od katerih je svetovno znana Velika ledena jama,

Ledeni možje s prijateljico Zofko so letos veseljačili. Že od aprila dež, sneg, toča, neurja vseh vrst! Preprečili so nam drugi pohod v aprilu in slabo je kazalo za prvi v maju. A se je na »naš torek« vreme le toliko umirilo, da smo šli na pohod »V NEZNANO«, s svojo malico in dobro voljo