Pravijo, da kadar se ujameta dve želji, se rodi SREČA in zadovoljstvo. Tako sta se na tisti divji torek, ko je snežilo ko za stavo in bril hladen severni veter, ujeli dve naši želji. Prva, večna, da se spet družimo in druga, da odkrijemo kaj novega, zanimivega in se veliko gibljemo po svežem zraku.
Kljub sneženju smo se odpeljali na Vače odkrivat arheološke znamenitosti in bogastva v okolici.
Že v Vačah nas je pozdravila 10 cm sveža puhasta snežna odeja. Zavili smo se pred vetrom in si nad pokopališčem ogledali razgaljeni del fosilnih ostankov morske obale. Pravijo, da je to najlepši primerek iz časov izpred 11 – 13 milijonov let v Sloveniji.
Po bližnjici smo nadaljevali v vasico Klenik, kjer stoji »na ogled postavljena« Vaška situla v mnogo povečani obliki. Vaška situla ali bronasto vedro, ki je bila najdena v bližini Klenika, je bogato okrašena s tremi pasovi figur, ki nemo pričajo o življenju prebivalcev, ki so tod živeli pred 2 500 do 3000 leti. Občudujemo lahko sprevod pešcev in konjenikov, daritev in pojedino ter dvoboj atletov in seveda živali tistega obdobja.
Kar pozabili smo, da veter postaja vse močnejši in da je ples snežink še gostejši kot zjutraj.
»Ne vem, kako to, da mi venomer sneg nese v obraz, pa kamorkoli se obrnem« smo se pogovarjali in lezli v breg proti kamnolomu pod Slemškom, kjer je svojo arheološko radovednost tešila vojvodinja Meklenburška v letih od 1907 do 1915. Marsikateri ljubitelj arheoloških najdb je že po letu 1884 iskal ostaline železnodobnega človeka, ki je tu skoraj na 11 ha živel v gradišču, v bližini pa žarno in skeletno pokopaval svoje umrle ter jim v grobove prilagal različne pridatke.
Tako so mnogi »ljubitelji starin« izkopavali le zato, da so dobro služili, saj so najdeni predmeti (jantarne ogrlice, zapestnice, obredne posode iz bakra in železa , bronasta vedra, bodala, ščiti…), ki so nemi pričevalci o takratnih prebivalcih, šli dobro v promet.
Strokovno so iskali pričevanja o teh ljudeh, ki so se ukvarjali z živinorejo, zelo malo s poljedelstvom, z železarstvom in trgovino, stanovali znotraj obzidja v lesenih hiškah, pokritih z ločjem, mahom in lubjem, le domači učitelj Peruzzi, Dežman , dr. Valter Schmidt, že omenjena vojvodinja Meklenburška, Ernest Windischgraetz in še nekateri.
Mi smo si ogledali območje nekdanjega gradišča na ledinah Zgornja in Spodnja Krona do Slemška, ki ga je v letih od 1932 do 1935 odkrival W. Schmidt, kjer so vidni ostanki obzidja, ostanke grobišč vzdolž Klenika do Cveteža in na Ravnih njivah.
Podrobno smo prebrali vse informacijske table, ki so jih postavili ljubitelji arheologije z Vač. Pohvala za veliko delo!
Ko smo sklenili arheološki krog, smo bili že pravi čisto beli, premikajoči snežaki, ki se smejejo in vriskajo. Torej srečni, da smo se spet družili, ne glede na vreme, da smo spoznavali nekaj novega in se pri tem dobro prepotili. Skratka spet nas je obiskala SREČA.
Zapis: E. Brelih Foto: Joža Miklavčič
