Kljub slabi vremenski napovedi za Bovec z okolico je bilo odločeno, da se v četrtek zvečer planinska skupina Triglavke odpravi na tri dnevno druženje v apartmaje v Čezsočo, kjer bomo nadaljevale z odkrivanjem naravnih lepot v okolici Bovca. Pot preko Gorenjske je hitro minila in že smo se razporedili po sobah. Pred spanjem je bilo dogovorjeno, da bomo na pohode odhajali v dveh skupinah in kam bomo krenili naslednji dan. Polni pričakovanj smo se odpravili spat, saj je bilo zjutraj potrebno zgodnje vstajanje. V petek se je prva skupina odpravila proti Klužam, kjer se je pričel pohod proti Rombonu, razgledni gori nad Bovcem, kjer so potekali številni boji v prvi svetovni vojni. Druga skupina se je odpeljala v dolino Lepene in pri domu dr. Klementa Juga začela pot proti Krnskemu jezeru. Malo pred kočo pri Krnskem jezeru je skupino pohodnic presenetil dež, ki pa je po kratkem postanku v koči prenehal. Krnsko jezero je največje slovensko visokogorsko jezero, na višini 1391 m in izpred njega je prelep pogled na goro Krn. Še fotografiranje in vrnitev po isti poti proti izhodišču. Prva skupina je uspešno in hitro prišla na vrh Rombona (2208 m) in se veselila podviga, saj je pot strma in dolga, a trud je poplačan z lepimi razgledi. Po strmem spustu v dolino, uspešno izpeljan pohod. V soboto po zajtrku smo se vsi skupaj odpravili na pohod k izviru slapa Boka, kjer vode, iz Kaninskega pogorja pritečejo na dan. Je najbolj vodnat slap v Sloveniji z višino 144 m in širino 18 m. Tudi tu se je poznala letošnja suša. Dostop v bližino slapa je zelo strm, med številnimi drevesi, ki so nam delali senco. Splačalo se je, saj je pogled na slap od blizu veličasten. Po spustu na izhodišče, nam je prijala senca in osvežitev pred hotelom Boka, čemur je sledilo hlajenje nog v kristalno čisti Soči. Promet s kajaki in kanuji je bil kar gost in ni manjkalo pogumnih turistov, ki so plavali v hladni reki kot v najtoplejšem bazenu. Po vrnitvi v apartmaje je našega slavljenca Romana čakalo presenečenje v hladni senci na vrtu. Vse najboljše želje našemu dragemu vodniku so bile res iz srca. V vaški gostilni smo se ob kosilu še malo poveselili, saj je treba proslaviti vsako leto, ki nam ga uspe pridobiti. Večer je hitro minil ob kovanju načrtov za naslednji dan. A, v naši neposredni bližini nas je vabila glasba skupine Firbci, ki je popestrila 39. Kmečke igre. Pa se nas je le nekaj odločilo, da se jim pridružimo, se poveselimo in skupaj z ansamblom Firbci, Romanu srečo, s pesmijo zaželimo. V nedeljo je prva skupina pohodnikov vstala zelo zgodaj, da še pred soncem pride na vrh Svinjaka. Druga skupina se je kasneje odpravila na pohod ob Soči, v muzej 1. Svetovne vojne na prostem – Ravelnik. Vračali smo se skozi izredno urejene kampe ob Soči, kjer turisti uživajo s svojimi plovili v vodnih športih. Zelo smo se razveselili, da je prva skupina uspešno prispela na vrh zelo strme gore Svinjak (1653 m). Uživali so v čudovitih razgledih. Skupino je čakal še spust v dolino. Po vrnitvi v apartmaje si je druga skupina skupaj z Matejo ogledala še Velika korita Soče, ki so s smaragdno zeleno Sočo kar vabile obiskovalce k skokom in plavanju v njej. Po kosilu v apartmajih smo se začeli pripravljati na odhod proti domu. Ob koncu našega druženja smo spoznali, da je držalo, kar je povedal lastnik apartmajev, in sicer, da vremenska napoved za Bovec ne drži, saj nam je vreme vse tri dni odlično služilo. Super je bilo.
Najlepša hvala za vso organizacijo in vodenje naši vodji skupine Suzani in vodnikoma Romanu in Jožetu. Pohvalo in zahvalo pa si več kot zasluži Mateja, ki je zgledno skrbela, da smo zelo dobro jedli in tudi nismo bili žejni.
Triglavka Jana
