Zimzeleni

Na vsak hrib se je vredno odpraviti večkrat v različnih letnih časih, saj je narava vsakokrat drugačna. Tokrat smo se Zimzeleni spet odpravili na Vremščico v času, ko naj bi bila flora najbogatejša. Prvi postanek je bil v Pivki, začetek poti pa na robu Košanske doline mimo vodnega zajetja. Naklonjen nam je bil lep sončen

Na prvi petek v maju smo že pogledovali za vremenom na drugi torek v mesecu. Nič obetavno. Predvidoma bi imeli predavanje v Cankarjevem domu. Ampak presenečenje, čez vikend so napovedali, da bo najlepši dan v tednu. Ivanka nas je odpeljala na Kras, kjer pozna vse steze, potke in skrite kotičke. S hojo smo začeli v

Na prvi pomladni dan smo se Zimzeleni odpravili proti Notranjsko Primorski regiji na naš načrtovani Šilentabor.V Pivki pri krožišču z vodometom smo si privoščili jutranjo kavico, ki nam je dobro dela.Odpeljali smo se proti vasici Zagorje (pa ne tisto v Zasavju), kjer smo izstopili. Napotili smo se proti vrhu hriba Šilentabor ali »silna utrdba« in

V mesecu marcu Zimzelenom vreme ni bilo naklonjeno in tudi na prestavljen datum pohoda je slabo kazalo. Dež po dvanajsti uri v okolici Grosuplja! Na pot smo se zato odpravili ob sedmih zjutraj, se odpovedali jutranji kavi in ob osmih že korakali po gozdni cesti iz Čušperka proti Staremu gradu. Pogled nam je uhajal kvišku proti veliki zastavi, ki

Na valentinovo smo se Zimzeleni odpravili proti Kozini, kjer smo spili jutranjo kavico. Tam sta se predstavila dva nova Zimzelena, ki smo ju toplo pozdravili. Naš cilj so bili spodmoli, imenovani »ušesa Istre«. Pohod, ki je trajal slabe 3 ure, smo začeli v vasici Movraž. Po stezah, speljanih po kraškem robu, smo se povzpeli na

Čeprav je v ponedeljek lilo ko iz škafa, je bilo torkovo jutro obsijano s soncem, ko smo se Zimzeleni podali na letošnji prvi pohod. Krenili smo z Vrhnike proti Ljubljani, Kranju in Begunjam na Gorenjskem. Krajši postanek smo opravili v Radovljici, kjer nas je z okrepčilom počastil naš voznik Miha. Med vožnjo smo vseskozi občudovali

Kadarkoli nanese beseda na Primorsko, mi najprej pride na misel pesem “Vstani Primorska…” Tudi tokrat (morda zaradi datuma), ko smo se z nestorico vrhniških pohodnih skupin pri DU Vrhnika Elico in vodnikom Frenkom v ostrem meglenem jutru odpravili z avtobusom proti jugu naše lepe domovine. Zavzet in sproščen pogovor ali udobna pogreznjenost vase manj zgovornih

Po tolikih letih našega pohodništva nam ni več pomembno, da merimo, na kakšnih višinah smo bili, da obiskujemo sredogorja, ampak da se podajamo na lepe pohode, da preživimo dan v naravi in da lahko v teh jesenskih časih brcamo po odpadlem listju. Prehodili smo že kar nekaj poti in obiskali veliko krajev in planinskih koč,

Če bi načrtovali torkov pohod že v četrtek, bi ga sigurno odpovedali, ker je še kazalo na deževno vreme, a smo bili pogumni in smo čakali na soboto, ko se je pokazalo, da bo sončno in toplo. Želeli smo nekaj zanimivega, ne pretežkega. Jesenska narava je med dolenjskim griči še posebej zanimiva; velike zelene površine

Na Krasu je krasno, nikdar ni prezgodaj, nikdar ni prekasno. Vse je zmeraj ob pravem času- na Krasu. (Miran Košuta) Čemu obup? Kri kraška je teran. Če kamen je trd, še trša je dlan…. …kamen, samo kamen.. Če bi odnašali ga dan in noč…. …ne bi odnesli ga nikol…( Alojz Gradnik) Dva pesnika v kratkih