Zimzeleni

Pravo razkošje je opazovati prebujajočo pomlad, cvetoče stare jablane in dihati čist zrak, ker tod naokoli ni nobene industrije. To je del Dolenjske, okoli 10 km krožne tematske pešpoti, ki sta njen začetek in konec v vasi Bučka. Bučka in Škocjan sta kraja, združena v občino Škocjan, kjer imajo Knobleharjevo tematsko pot, ki so jo […]

»O domovina!«…Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!« (Ivan Cankar). Zimzeleni smo sicer veseli pohodniki, a v torek smo

Škabrijel je skromno poraščen hrib (646 m) nad Solkanom  nasproti Sabotina. Ločuje ju  v pesmih večkrat opevana modro zelena reka Soča. V bližini dominira Sveta gora, pobočje pa se nadaljuje preko Svetega Daniela v Trnovski gozd. Krasi ga lepo ime sv. Gabrijela, a dobil je tudi  druga imena: Dom mrličev, hrib smrti, domačini pa nikoli

»Vremenska napoved je megla z dežjem, je megla z dežjem…« poje celo pesmica, a letos je že prevečkrat tudi resnica. Vsem pohodnikom dela  sive lase, kam se odpraviti. Ker nismo ekstremni pohodniki, po meter debeli snežni odeji ne moremo v hribe, zato iščemo  prijaznejše kotičke, a prehude padavine nam še te  onemogočajo. » A saj

Ko sem na predvečer pohoda pogledala skozi okno, je snežilo ko za stavo. Napoved za torek je bila  obetavnejša, zato sem se veselila pohoda po bližnji okolici naše občine – po Blatni Brezovici. Zjutraj so se drevesa šibila pod težo snega,  belina je prekrivala polja, travnike in strehe. Kakšen pogled! Kakšna zimska idila!  Le zakaj

Razveselili smo se lepega jutra in se odpeljali proti Sežani. Na Kras, v to edinstveno in tako raznoliko pokrajino, kjer je živel z naravo in ustvarjal tudi pesnik Srečko Kosovel. »Vsaka skala, vsako drevo, vsak grm, vsaka cesta, vsaka ima svojo povest. Pojdi čez Kras na tiho gmajno med molčeče bore  in poslušaj. Ali razumeš?

Barjanski razgledniki cerkev sv. Ane, sv. Jožefa in  Žalostna gora  so dosegljivi v vsakem letnem času, prav primerni pa so v zimskem delu leta. Barje, zamočvirjeno kotanjo med Ljubljano, Pijavo Gorico in Vrhniko je v torek prekrivala gosta megla, a ko smo se dvignili nad 400 m, so se pokazale krasne vedute Julijcev, Kamniško Savinjskih

Sem vas spravil malo v zadrego s tem naslovom, saj se to ime malokrat sliši, kajne?! Že del imena nakazuje, da ima zvezo s posebnim polžem, ki simbolizira Višnjo Goro. Zdaj smo pa že bliže. Pohod smo pričeli v središču Višnje Gore. Najprej nas je pritegnila bogata zgodovina tega območja, še posebno pa Valvasorjev vodnjak,

Ko sem včasih odhajal v hribe, je bila Pokljuka le  izhodišče za vzpone na skalne dvatisočake, zdaj pa je vabljiva za pohajanje po gozdnih poteh, med tisočerimi sestoji smrek, ki pa jih neusmiljeno desetka lubadar.  Žalosten je pogled na velikanske skladovnice  napadene hlodovine, ki  čaka na odvoz. Še bolj boleče je gledati  vse drče, kolovoze

Na načrtovani dan pohoda je bila vremenska napoved za večji del Slovenije slaba, zato je bil naš pohod kar malce pod vprašajem. Vodnik Milan je kljub vsemu zbral pogum, da smo se, kot je bilo prvotno načrtovano, odpravili na Mali Golak v Trnovskem gozdu. Jutro je bilo sivo in turobno, vožnja preko Kalc, Hrušice in