Zimzeleni

Mesec junij velja za most med pomladjo in poletjem. Izvirno slovensko ime za ta mesec je rožnik. Barjani smo se lahko na lastne oči prepričali, da je ime pravo. Vodnik Jože Školc nas je popeljal  skozi pokljuške gozdove do visokogorskih travnikov in pašnikov, kjer smo občudovali bogastvo planinskega cvetja, ki je v začetku poletja najbujnejše.  […]

Vremenske razmere v teh dneh niso nič kaj ugodne za pohodnike, saj se skoraj vsak dan nekje ulije ploha ali nastane nevihta. Na JV naše dežele pa smo našli možnost, da je manj verjetnosti za nastanek slabega vremena in se odpravili proti Kočevju, ki leži na Kočevskem polju.  Pritegnilo nas je Rudniško ali Kočevsko jezero,

Na lep sončen dan smo se odpeljali na Gorenjsko. Po krajšem postanku v Lescah smo se odpeljali do kraja Zgornje Gorje nad Bledom. Od tam smo nadaljevali peš do Poglejske cerkve, ki pravzaprav ni cerkev, ampak skalni spodmol z manjšo votlino na obrobju vasi Poljščica pri Zgornjih Gorjah, kjer so arheologi našli človekova orodja iz

Naselje Boštanj se razprostira na visoki terasi nad reko Savo na njenem desnem bregu,  središče sevniške občine, Sevnica, pa na levem bregu. Že od 10. stoletja dalje je to meja med Dolenjsko in Štajersko. Boštanjčani so kot Dolenjci v različnih zgodovinskih obdobjih preživeli mnogo težkih življenjskih preizkušenj, a ker so kleni, vztrajni in iznajdljivi, so

Zadovoljni, da se je burja na Obali umirila, smo se odpeljali do središča Tržaškega krasa na kraškem robu, do naselja Opčine, katerega prebivalci se imenujejo Openci in Openke. Ime Opčine pa izvira iz besede opat. Zanimivo, kajne? Od tam smo po markirani poti malo navzgor in malo navzdol prišli skozi  podvoz do veličastnega obeliska, postavljenega

Zimzeleni smo se na povabilo naših dveh pohodnikov, Jernejke in Jožeta, odpravili na Hrvaško, v Umag. Pohodno pot sta predlagala, načrtovala in predhodno testirala Jernejka in Jože. Po obvezni kavici v Kozini smo hitro prispeli v obmorski Umag. Tam sta nas pričakala naša gostitelja. Najprej smo se sprehodili po parkih pod krošnjami visokih borovcev in

11. 3. 2025 Sabotin (609 m n.v.) je kakor Sveta gora nekako zadnji del Dinarskega gorstva.  Nekoč enotno planoto je v davnini prerezala divja »bistra hči planin« (Gregorčič). Sabotin je tako na vzhodni in severni strani prepaden in divji svet ostrega skalovja, redkega sredozemskega, alpskega in dinarskega rastlinja, navpičnih previsnih sten proti deroči gorski lepotici,

Šavrinsko gričevje nas je s svojo raznolikostjo spet zvabilo v svet, prepreden z grapami, bolj ali manj strmimi pobočji, številnimi hudourniki, terasasto urejenimi oljčniki in vinogradi, obdanimi s suhimi zidovi iz težkih plošč peščenjakov ali laporjev in s številnimi gručastimi vasmi in zaselki. Najvišje ležeča vas v tem gričevju je  gručasta vas Pomjan, kjer so

Ob izhodu iz avtobusa v Ankaranu smo si rekli dober dan obala. Le zakaj?! Na poti nas je že strašil rahel dež, tu pa je bila sicer visoka oblačnost, a brez burje in prijetno pomladansko. Takoj nas je vodnik Frenk popeljal do informativne table in predstavil pot, ki se imenuje po dr. Alešu Beblerju, španskemu

Že v ponedeljek, 13. 1. 2025, je po zahodni Sloveniji divjala močna nadležna burja, ki je pokazala največjo moč na Primorskem in Krasu. Zimzeleni pa smo bili namenjeni naslednji dan obiskati in prehoditi Pliskino pot od Pliskovice preko Kosovelj in nazaj do Pliskovice. Ker pa se burja ni umirjala, smo se odločili, da na naš