V imenskem kazalu Atlasa Slovenije je kar deset Špičastih vrhov, zato je potrebno pojasniti, kateri Špičasti vrh smo Sončki obiskali prvi torek v maju. »Naš« Špičasti vrh je s 1127 metri nadmorske višine najbolj izstopajoča vzpetina vzhodnega dela Trnovskega gozda nad Zadlogom blizu Črnega Vrha. Na njegovem vrhu se nad krošnje dreves dviguje razgledni stolp, ki omogoča enkraten razgled na valujoče zelenje bližnjih gozdov, na Zadloško ravan v vznožju in na mnoge bližnje in daljne gore.
Lansko leto smo se zaradi nizke oblačnosti obisku Špičastega vrha odpovedali v upanju, da bo letos lepše vreme. In želja se nam je uresničila. Iz sivega jutra se je rodil bleščeč majski dan. Pohod smo pričeli v Podtisovem Vrhu, v severozahodnem delu Zadloga, kjer na samem stoji preko dvesto let stara Tomincova hiša. Zaradi svoje dobro ohranjene arhitekture je spomeniško zavarovana stavba 1. kategorije, zato smo pohod pričeli pri njej. Malo naprej smo šli mimo tristoletne Lampetove domačije, kjer je bil rojen modroslovec dr. Frančišek Lampe. Kljub samoti in oddaljenosti so na trdni kmetiji vedno skrbeli za izobrazbo svojih sinov. Na dan, ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je en izmed sinov pel prvo mašo. Po maši je bila objavljena mobilizacija in možje so odšli svoji usodi naproti. V spomin na ta usodni dan spominja kapelica na robu planote, kjer se ravni svet Zadloga preveša v dolino Belce.
Nas pa je vleklo v breg. Mimo samotnih domačij Male gore smo se povzpeli do kapelice ob cesti iz Zadloga proti Primorski, kjer smo skrenili levo v svet Mrzlega Loga. V globoki kraški kotanji sredi gozdov stoji samotna domačija Kalar, zapuščena pred desetletji. Hlev je že davno brez strehe, tudi en del hiše je že podrt. Le sveže ozelenela trava je bila dokaz, da sem še prihajajo kosit in ohranjajo kraškega kamenja trudoma očiščene travnike okoli kmetije. Na drugi strani kotanje smo se vrnili na njen rob in nad seboj že zagledali naš cilj, stolp na Špičastem vrhu. Po gozdnih poteh smo se z zahoda povzpeli na njegov greben, kjer so cveteli zadnji petelinčki, čemaž pa se je pripravljal k cvetenju. Gozd sta z vijoličnimi cvetovi poživljali trpežna srebrenka in žlezasta konopnica, praproti so razvijale svoje zavite liste, tudi zelena čmerika je že razprla prve cvetove.
Na stolpu se je razvnela debata o tem, kaj vse se vidi. Tisti z ostrim vidom so videli celo kupolo radarja na Ljubljanskem vrhu. Vendar dolgo nismo vztrajali, hladen vzhodnik je vlekel čez greben in hladil razgrete hrbte. Mimo novih hiš nekdanje kmetije Na Kobilici smo se spustili do Zgornjega Žgavca, kjer smo posedeli v suhi travi, nato pa ni bilo več daleč do ceste Črni Vrh-Ajdovščina, kjer nas je pri Cencu čakal avtobus.
Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Fotografije: Sonja Repnik in Tatjana Rodošek
Zemljevid: Srečko Kenk
