Za drugi marčevski pohod Zimzelenih pratike niso napovedovale prav zanesljivega vremena, zato se je naše vodstvo odločilo za varno varianto blizu doma – za pohod na Vrh Sv. Treh Kraljev in nato čez Goropeke v Žiri.
Začeli smo v Kalcah z Jožetovo rojstnodnevno kavo in Marino rojstnodnevno potratno potico. Od tam nas je avtobus potegnil še do doline Sovre. Po zložni poti smo šli proti toku tega potoka mimo lokalne elektrarnice, Ciganske jame in (letos kopnega) ogrodja za ledeni plezalni poligon. Nato smo zavili malo v breg in gozd, pri Hlevnem vrhu pa spet prišli na vozno cesto in po položni smeri prispeli do koče na Vrhu pri Sv. Treh Kraljih. Zelo nizka oblačnost nas je odvrnila od zadnjega vzpončka do razgledne ploščadi ob cerkvi, saj nismo imeli pri koči prav nič slabšega razgleda (na nekaj bližnjih dreves in cunjaste oblake).
Po malici je šlo v glavnem samo še navzdol. Je pa skozi oblake začelo previdno kukati sonce. Čim bolj smo se mimo Goropek bližali Žirem, toliko pogumnejše je postajalo in v Žireh se že skoraj ni več skrivalo. (Kasneje na Vrhniki je bilo pa sploh že kar vroče).
V Žireh smo bili povabljeni k županu (popravek: v gostilno Župan) na rojstnodnevno pohorsko mineštro. Prijetno okrepčanim nam je kratka vožnja do Vrhnike prav hitro minila, še bolj pa nam je skrajšal čas Frenk, ki se je prijetno razgovoril.
Tako nam torej tudi kilava vremenska napoved ni mogla skisati veselja in pokvariti druženja. Pa tudi kilometraža in trajanje pohoda sta bila čisto spodobna.
Besedilo: Uroš Aleksič
Slike: Sonja Zalar Bizjak, Joža Miklavčič
