Tokrat je Zimzelene pot vodila proti Višnji Gori in k naravnim znamenitostim – slapovom na Višnjici in potoku Kosca.
Najprej smo hodili po makadamski poti ob potoku Višnjica, kjer so nas po bregovih spremljali zvončki, teloh, tevje, resje in konopnice. Nekajkrat smo šli po levi, drugič po desni strani potoka čez lesene brvi do prvega lehnjakovega slapa. Po ogledu smo se povzpeli eni po lestvi, drugi po lažji poti proti izviru Višnjice (640 m).
Nadaljevali smo strmo navkreber do naše najvišje točke, Kuclja (748 m). Na vrhu stojita križ in stolp. Z vrha je bilo videti Kamniško Savinjske Alpe, pa Snežnik in Krim.
Spustili smo se v naslednjo dolino, da bi se dvignili na drugo najvišjo točko, Gradišče (706 m).
Pot smo nadaljevali do kraja Vrh pri Višnji Gori in se od tam strmo spustili v sotesko potoka Kosce, da smo lahko občudovali desetmetrski slap, kjer pa voda ne buči in ne šumi, le pahljačasto polzi in curlja po lehnjaku, lahki in luknjičavi kamnini. Še malo spusta po z mahom poraščenih kamnih in že smo bili pri spodnjem, nekoliko nižjem slapu.
Zadovoljni smo zapuščali delček neokrnjene narave in se po gozdni cesti polni nepozabnih doživetij vrnili k avtobusu.
Zapis: Cvetka Štirn
Slike: Željko Jadanić, Milan Jerman
