Polni pričakovanja lepega dne smo se z Vrhnike podali proti Gorenjski z namenom obiskati Sv. Peter in Sankaško kočo nad Begunjami. Po delno meglenem in oblačnem jutru nas je na poti mimo Šmarne gore že pozdravilo zlato sonce. Veselje se je stopnjevalo posebno še po obvezni kavici na počivališču Voklo. Ob mimoidoči pomladno obarvani naravi smo kmalu prispeli v Begunje do Avsenikove gostilne Pr’ Jožovcu.
Nad nami se je že ponujal naš prvi cilj – Sv. Peter nad Begunjami (839 m), do katerega nas je vodila dokaj strma pot. Z vmesnimi postanki smo prišli mimo treh kapelic do Gorjakove domačije pod cerkvijo, kjer nas je sprejela prijazna gospa Milka Močnik in nam pripovedovala o zgodovini in delu na njihovi kmetiji. Z občutkom nam je predstavila nekaj svojih pesmi in črtic. Na našo željo nam je razkazala notranjost cerkve Sv. Petra (iz 16. stoletja) z zanimivimi freskami Jerneja iz Loke in baročnim oltarjem.
Sama cerkev stoji na mestu, ki nam kot balkon ponuja razgled na spodaj ležeče Begunje, Pokljuko, Jelovico, Mežakljo, Blejsko jezero, Begunjščico z Roblekovim domom …
Nadaljevali smo pot proti Sankaški koči (867 m) in občudovali poleg raznovrstnega pomladnega cvetja tudi Clusijev in spomladanski svišč ter celo že cvetoči brezstebelni ušivec. Kar prehitro smo bili pri koči, kjer nas je čakalo okusno kosilo in prijetno druženje.
Ob povratku smo pri padalskem vzletišču opazovali vzlet pogumnega padalca. Tonetu se je pri tem kar kolcalo. Nato smo se previdno spuščali po poti mimo smučišča Krpin do parkirišča, kjer nas je že čakal oranžni lepotec z vestnim voznikom Mihom.
Veseli, da smo preživeli spet en lep pomladni dan, hvala vsem, predvsem pa našim skrbnim vodnikom.
Zapisala: Nataša, Janez Medic
Fotografije: Željko Jadanič in Milan Jerman
