Črvov vrh je najvišji del Šentviške planote med dolinama Bače in Idrijce. Planota je kraško razgibana z vrtačami in kotanjami različnih oblik. Izmenjujejo se senožeti, gaji, strnjeni gozd, malo polj, a brez površinskih voda.
Na potepanju po planoti smo doživljali pravo simfonijo jesenskih žarečih barv v prijetnem sončnem vremenu. Pod nogami je šelestelo zlatorumeno listje, še vedno zeleni pašniki pa so bili še polni živine.
Le kje bi si želel biti pokopan pisatelj Ciril Kosmač drugje kot na tej idilični planoti, blizu rojstnega kraja.
Planota je prepredena s potmi in cestami, ki peljejo do vsake samotne, toda nekoč mogočne kmetije z dvojnimi kozolci kozli. Le vodnjaka nismo ugledali nikjer. Zato je še toliko bolj zanimiva legenda o edinem studencu pod Črvovim vrhom v Bukovem gaju, ki govori o beraču. Ta je prosil kmeta za dva hlebca kruha. Kmet mu jih je dal, berač pa mu je pokazal kraj, kjer naj koplje, da bo našel največje bogastvo na planoti – vodo. Ob studencu je kmet zasadil še nekaj bukev, ki prav zdaj zlatijo Bukov gaj.
Te kmetije ni več, ker se je sesula vase, a mnogi kleni trdoživi tolminski kmetje tu gori še vztrajajo.
Na Šentviški planoti vladata spokojni mir in tišina, razen v kraju Šentviška Gora, kjer je mladeži kar veliko. Ob pogledu na visoke dvonadstropne stare, a obnovljene hiše in mogočno farno cerkev sv. Vida, bi pričakovali, da je kraj še večji.
Popotnik, če si zaželiš spokojnega miru, samote in tišine, pa srečanja s prijaznimi klenimi ljudmi, povzpni se na Šentviško planoto in uživaj lepoto in pestrost narave.
Zapisala: Elica Brelih
Slike: Željko Jadanić in Sonja Zalar Bizjak
