Bolj kot se približuje »naš« torek, bolj poslušamo vremensko napoved. Tokrat nam vreme ni bilo naklonjeno. A ker smo zimzeleni nam tudi dež ne more škoditi. Na pohod smo se odpravili z dežniki, pelerinami in veliko dobre volje, te nam pa, tako ali drugače, nikoli ne manjka.
Ker v takem vremenu res ne moremo na kakšno zahtevnejšo turo, smo jo mahnili na nam bližnjo Šmarno goro. Pot Čez peske je lepo urejena in nezahtevna, ko pa prideš na vrh si vseeno oddahneš.
Šmarna gora je visoka 669 m, dostopna je iz več smeri, to je trim pot mnogim Ljubljančanom. Tja je zahajal že naš veliki poet France Prešeren. Obiskoval je strica, ki je tam maševal in je na Gori tudi pokopan. Cerkev je stara približno tristo let, notranjost smo si tudi ogledali, lepo je ohranjena, oziroma prenovljena.
V gostišču smo se okrepčali, malo posušili, potem pa vzeli pot pod noge in v dolino. V Šmartnem pod Šmarno goro nas je čakal avtobus.
Čudovite urice smo si naredili, če bi bilo še sonce, bi bilo preveč lepega naenkrat.
Tekst: Mari Smrk
Foto: Joža Miklavčič
