Planinsko Društvo Vrhnika

Aktualno

Barjani

Barjani v Šmarjeških toplicah

Glede na slabo vremensko napoved smo spremenili našo smer pohoda ter se namesto na Gorenjsko odpeljali na Dolenjsko. Vso pot so nas spremljali grozeči oblaki,

Več >>

Z Veselimi triglavci na Krofičko

Tudi v vročem poletju  planinci Planinskega društva Vrhnika – planinska skupina Veseli triglavci ne mirujemo,  zato smo se odpravili na Krofičko (2083 m).

Krofička je gora v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp, skupaj z njenim predvrhom Ute (2029 m) in sosednjim Strelovcem tvori gorsko pregrado med Logarsko dolino in Robanovim kotom. Južni greben se strmo spušča na Škrbino, preko katere je povezana s sosednjo ojstrico. Njeno vzhodno pobočje je strmo, v zgornjem delu travnato, na zahodni strani pa se z razbitim ostenjem in grapo kratko spusti do gozdnatega pobočja, kjer v zgornjem delu prevladuje macesen, nižje  pa prehaja v mešani gozd bukve in smreke. Njen vrh je maloprostoren, zaradi odročne lege pa zelo razgleden.

Od kod sploh ime, Krofička? Nekateri viri jo navajajo tudi kot Grofička, Peter Ficko pa v svojem vodniku Kamniške in Savinjske Alpe  navaja ljudsko pripovedko, ki jo je zapisal Franc Kocbek in jo naslovil kot Lovec Krofič, gre pa takole:

Na kvatrno nedeljo je šel Krofič na lov na goro. Ko je zagledal gamse, jim je sledil po lepi stezi. Nenadoma zmanjka steze. Ni mogel ne naprej ne nazaj. Pastirji so slišali njegovo vpitje na pomoč. To so sporočili solčavskemu župniku. Ta je prihitel v Robanov kot in mu od daleč dal odvezo. Zaužil si je drobtine iz malhe. Zatem je rekel župnik, naj vrže puško navzdol, če bo ostala puška cela, potem lahko skoči tudi on čez prepad. Puška se je razletela, toda župnik  mu  je rekel, da je ostala cela. Krofič je skočil v globino in se ubil. Od tistega časa se ta gora imenuje Krofička.

Po nočni ohladitvi smo se z avtobusom pripeljali do doma Planincev (833 m) v Logarsko dolino, kjer se je začel naš vzpon na Krofičko.

Od doma Planincev smo jo mahnili proti Klemenči jami, ko sta nas dež in grmenje začela  spremljati po poti.

Po uri hoje smo prispeli do koče na Klemenči jami (1208 m) kjer smo sklenili počakati, da se bo vreme uneslo. Čakanje se je obneslo in že smo jo mahnili do najdebelejšega macesna in naprej proti vrhu. Dežne kaplje so nas spremljale vse do odcepa za Strelovec, nato pa je počasi pojenjal tako, da se nas je večina povzpela na vrh, kjer nas je klub hladnemu severnemu vetru pričakal prekrasen razgled na vse strani.

Mraz na vrhu smo občutili kar močno saj je bila razlika v temperaturi od prejšnjega dneva kar 30 stopinj. Ker smo bili zadnje dni vajeni na temperature nad 30 stopinj smo se hitro spustili v dolino do Klemenče jame ter naprej do penziona Plesnik, kjer nas je že čakal avtobus.

Kot vedno se po zaključku pohoda odpeljemo na kakšno turistično kmetijo na domačo hrano in vse ostalo kar paše zraven. Odpeljali smo se do prijetne kmetije Klemenšek, ki se nahaja na panoramski cesti pod Olševo, kjer sta nas Klemenškova pričakala z dobrodošlico in aperitivom, ter odličnim golažem.

V zahvalo za prijaznost in gostoljubje, ki nam ga vedno pripravita, ko jih obiščemo smo jima podarili miniaturen Aljažev stolp izdelek našega Lojzeta.

Za konec pa še, da dan kot se nam je pričel z nizko temperaturo, dežjem in grmenjem nas ni mogel odvrniti, da bi obupali  in ostali doma.

Zadovoljni in veseli, da smo se povzpeli na vrh in uspešno vrnili v dolino smo se odpravili proti domu in že kovali načrte za naprej.

Na Vrhniki,  25. julija 2010

Besedilo in foto: Simon Zalar

Delite

Facebook
Twitter
LinkedIn