Kar nam zaradi slabega vremena ni uspelo v marcu, smo uresničili na začetku junija. Odpravili smo se v Škofjeloško hribovje na Stari vrh in Malenski vrh oz. Goro, kot ga imenujejo domačini.
V zgodnjem jutru nas je na poti skozi Horjul, Gorenjo vas, Poljane in vse do kraja Javorje spremljala megla, ki se kar ni hotela posloviti. Tik preden smo se ustavili na mestu, kjer se nahaja družinski park z nekaj adrenalinskimi igrali za otroke in odrasle nad krajem Četena Ravan, pa je sonce prevzelo pobudo in nas nato spremljalo ves čas našega pohoda.
Krajši vzpon po asfaltni cesti do Koče na Starem vrhu je služil za ogrevanje. Pri zgornji postaji sedežnice na smučišču smo si vzeli čas za razglede daleč naokoli, saj je sam vrh Starega vrha poraščen z drevjem in ne omogoča, da bi se dalo kaj videti. Od tu dalje smo se skozi gozd, pa prek zgornjega dela smučišča napotili proti 1217 m visokemu vrhu. Med potjo smo občudovali travnike s številnim cvetjem, ki se na zgornjem delu smučišča strmo spuščajo proti koči. Do samega vrha vodi pot po grebenu in se nato nadaljuje prek Mladega vrha in Koprivnika v smeri proti Črnemu kalu in Blegošu. Mi smo se vračali nazaj po isti poti do družinskega parka. Od tam smo se spustili do lepe barokizirane gotske cerkvice sv. Brikcija, zavetnika pridelovalcev žit ter nadaljevali prečno pod pobočji Starega in Mladega vrha skozi naselja Podvrh in Brinje do prevala Hleviše, kjer je tudi izhodišče za Malenski vrh. Tu se odcepi cesta proti Črnemu kalu in Blegošu. Nas pa je čakal kar konkreten vzpon do cerkve Marijinega vnebovzetja na Gori, kjer kraljuje na prelepi jasi pod samim Malenskim vrhom. Ponujali so se nam razgledi vsenaokrog: lahko smo videli, kje smo hodili s Četene Ravni pod mogočnimi pobočji danes obiskanega Starega vrha, pa Podvrh; na drugi strani se nam je ponujal Blegoš; daleč v dolini smo opazili Poljane nad Škofjo Loko. Tudi Javorje s spominskim obeležjem padlega meteorita se je dalo videti.
Po krajšem počitku smo se po krožni poti, nekateri pa po strmi stezi, po kateri smo prišli na Malensko goro, vrnili na izhodišče. Tam nas je že čakal avtobus in nas prijetno utrujene in zadovoljne odpeljal domov.
Besedilo: Tatjana Krašovec Fotografije: Tatjana Rodošek GPS zapis: Srečko Kenk
