Tokrat smo se mladi planinci odpravili na primorski konec. KLIK
Kljub slabšemu vremenu, namreč rahlo je rosilo, se nas je 22 zbralo pred osnovno šolo na Vrhniki in se odpravili proti našemu cilju Kokoš.
Avtobus nas je odložil na bencinski postaji v vasi Lokev, ki je znana predvsem po kraškem pršutu, mi pa smo se, takoj ko smo stopili iz avtobusa, posladkali s sladkimi krofi.
Ravno ta soboto je bila pustna. Po kratkem a sladkem premoru smo najprej prečili polje, da smo prišli do označene poti, ki nas je peljala na naš cilj. Pot nas je najprej vodila ob polju potem pa je zavila v gozd, ravno v času ko smo bili v gozdu je začelo tudi rahlo rositi, to pa predvsem iz megle, kajti celotni gozd je bil ovit v gosto meglo. Precej blatni smo končno ugledali oddajnik, ki stoji poleg koče na hribu Kokoš, tu smo se takoj odpravili na malico v toplo zavetje koče. Ko smo spraznili nahrbtnike, pojedli vse sendviče, popili pijačo, smo se odpravili ven na travnik, kjer smo se kljub hladnemu vremenu lovili in s kamni sestavili velik 2 metrski srček, ki je bil namenjen praznovanju Valentinovega. Poleg srčka smo napravili še nekaj slik in se počasi odpravili nazaj v dolino. Vreme se je malo izboljšalo, tako da ni bilo tako blatno po poti nazaj, razen na začetku sestopa. Nazaj smo se vračali v smeri naše najbolj znane kobilarne Lipica. Pot nas je vodila po gozdu, potem smo prečili glavno cesto med mejnim prehodom Lipica in Lokev na Krasu, nato pa smo po tipični kraški pokrajini hodili še približno uro in pol do prostora, kjer nas je čakal avtobus.
To je bilo ravno ob cesti, ki je vodila do še ene kraške znamenitosti – jame Vilenice, mogoče ideja za enega od prihodnjih planinskih izletov.
Lep planinski pozdrav
Zapisal/a: JK
Foto: Mladinski odsek
