Mesec dni pred novoletnimi prazniki je Jožeta Školca, vodnika PZS pri Planinskem društvu Vrhnika poklical njegov kolega, vodnik PZS in gorski reševalec iz PD Tržič Jože Rožič.
Izrazil je željo, da bi planinci iz Tržiča obiskali Vrhniko in njeno okolico. Dogovorila sta se, da bodo prispeli z avtobusom na Vrhniko v soboto 3. januarja 2009.
Da ne bi sam vodil skupino 32 planincev sem se mu pridružil tudi sam in tako sva jih pričakala ob 9. uri pri Štirni na Betajnovi.
Postregla sva jim z borovničkami in jim predstavila traso pohoda, ki naj bi potekal predvidoma pet do šest ur.
Najprej smo krenili čez Blatni dol in Gačnik do Starega malna kjer nas je že pričakoval oskrbnik brunarice s čajem in jutranjo kavico.
Pot smo nadaljevali proti Lintvernu in zavetišču na Planini, kjer smo imeli daljši postanek za malico in kakšen tekoči priboljšek.
V zavetišču smo po naključju srečali tudi nekdanjega predsednika PD Vrhnika Jožeta Šušteršiča in Starovrhničana Dr. Francija Gabrovška, ki je zaposlen na inštitutu za raziskovanje Krasa v Postojni, poleg tega pa je tudi ljubiteljski jamar in je sodeloval tudi pri raziskovanju kraške jame Ferranove buže pod Planino.
Po ogledu in vzponu na nov razgledni stolp smo pot nadaljevali proti vrhu Ulovke, kjer sva jim predstavila smučišča in objekte okoli njega.
Kot zanimivost naj povem,da ima tudi Vrhnika svojo tromejo. Na vrhu Ulovke je namreč
meja treh vrhniških krajevnih skupnosti in to Zaplane, Vrhnike in Stare Vrhnike.
Pot smo nadaljevali proti Zaplani in se ustavili še pred domovanjem pokojnega, nekdanjega predsednika Janeza Drnovška.
Pohod smo nadaljevali mimo cerkve v Zaplani, Miznega dola in Jamnika in se ustavili pred brunarico na Ulovki, kjer smo imeli krajši postanek.
Nadaljevali smo mimo lovske koče do vhoda v Ferranovo bužo, kjer sva jih seznanila s potekom raziskav in njenimi znamenitostmi.
Z jame se je močno kadilo ker je bilo zunaj zelo hladno.
Pot smo nadaljevali do kmečkega turizma na Kurenu, kjer smo naredili malo daljši postanek
in si tudi ogledali notranjost cerkve sv. Nikolaja, ki je bila zgrajena v prvi polovici 16. stoletja. Zanimivost te cerkve preproste gradnje sta dva lesena stebra v sredini cerkvene ladje, ki nosita raven lesen strop, ki je razdeljen z letvami v 120 pravokotnih polj, vsako polje je poslikava zase.
Pot smo nadaljevali proti Stari Vrhniki, kjer smo se ustavili v Domu krajevne skupnosti, kjer sva jih po naporni poti še malo pogostila.
Predstavila sva jim zgodovino Stare Vrhnike, delovanje društev in znamenite Starovrhničane in jim razdelila novo dopolnjeno zgibanko Stare Vrhnike in nekaj drugih zgibank o Vrhniki, ki jih je prispevalo Turistično društvo Blagajana.
Zadovoljni po uspešno opravljeni poti in z lepimi vtisi so se okoli 17.ure odpeljali proti domačemu Tržiču.
Tekst : Franci Petkovšek Foto : Jože Školc
