Teden dni nazaj nas je večino obiskovalcev Planine presenetil zapis našega najemnika, Mitje Kovačiča, ki je na Facebook strani koče objavil:
»Tole spodaj je bila moja prva objava pred skoraj osmimi leti.
30. 11. 2011: Od novega leta dalje me za vikende in praznike najdete tule. Če bo kakšna skupina med tednom, me pa pokličite. Mal »pošerajte, please«. Jaz sem za Silvestra gor. Če se nimate kam dat …
Današnja pa je moja zadnja, sedaj že nekdanjega oskrbnika Koče na Planini nad Vrhniko.
Heh, pravijo, da če bi napisal knjigo, bi bila razprodana. Verjamem! Toliko različnih stvari se mi je dogodilo na tem mestu nad Vrhniko, da bi jih težko vse spravil v neko celoto. Nikoli končano delo, izzivi, spoznavanje ljudi in neskončno improviziranje. Še najbolje bi to opisal s preprostim stavkom: bil sem oskrbnik koče! Malo jih bo razumelo …
Danes, ko gledam nazaj, sem najbolj hvaležen za priložnost, ki sem jo dobil. Priložnost je spontano prerastla v izjemno izkušnjo, ki mi ji prinesla nova znanja, osebno rast in nove prijatelje.
Seveda so tudi slabe strani in kdor je prebral mojo prvo objavo, mu bo hitro jasno, kaj tako delo prinese s seboj. Družina je tista, ki se ji prvi zahvaljujem za vso potrpežljivost v teh letih. Delam na tem, da nadoknadim zamujeno!
Vsa moja zgodba pa se nebi odvila kot se je, če nebi imel podpore v nekaj ključnih ljudeh. To so PD Vrhnika, ki se je moralo ves čas spoprijemati z mojimi idejami, še posebej Milan Jerman in Roman Novak, ki sta bila vedno na voljo z rokami in nasvetom, Berto Sotler, stari momljač, ki me je vpeljal v oskrbništvo in me v praksi naučil več, kot bi me lahko katerakoli teorija in pa seveda neuničljiva “tastaradva”, Stanka in Franci, ki sta vsa ta leta svoj prosti čas zapravljala na Planini, meni v podporo, marsikdaj več, kot le podporo.
Robiju, novemu oskrbniku in ekipi, ki ostaja na Stolpu, ne bo nič lažje, le izzivi bodo drugi. Prepričan sem, da se bodo znali spopadati z njimi in peljali to zgodbo naprej…tako kot cela vrsta oskrbnikov pred menoj, v zadovoljstvo vas, obiskovalcev, ki se vračate na Planino nad Vrhniko.
Se vidimo na vrhu, naslednjič bom v “civilu”
Mitja Kovačič«.
Iskal sem besede, da bi se mu zahvalil, ni mi jih bilo težko najti, a preveč jih je bilo in zopet nisem vedel, kaj naj napišem. Odgovor sem našel kar v odgovorih na njegovo sporočilo, ki so ga na Facebook-u pustili njegovi pristaši, kot na primer sedanja ekipa:
Koča Planina nad Vrhniko Naš šef Mitja je eden najboljših ljudi, kar sem jih spoznal v življenju. A spoznal sem jih res veliko. Ko spoznaš take ljudi in imaš priložnost z njimi sodelovati je to tisto darilo, s katerim ti življenje poplača slabe izkušnje. Ni več kaj dodati. Hvala stari.
Le kaj naj dodam jaz?
Mitja hvala ti za vse preživete dneve na Planini in ni jih bilo malo in vem, da si vzgojil odlično ekipo, ki bo tvoj sloves nadaljevala.
Besedilo: Milan Jerman
