Tudi vrhniški planinci – še posebej člani planinske skupine Lintverni, se z globoko žalostjo poslavljamo od planinskega prijatelja Ivana, našega – tako spoštovanega »Lintverna Gasilca«.
Lintverni praznujemo letos 25 letnico svojega obstoja in večino teh let si bil dragi »Gasilc« z nami. Prva leta si nam pomagal s sponzorstvom, potem pa si se nam priključil in postal naš nepogrešljiv in izredno spoštovan član. Prizadevnost, umirjenost, vedrost, občutek za sočloveka, za skupinsko delo, za medsebojno pomoč, so bile tvoje odlike, ki so te krasile kot »Lintverna Gasilca«. Skupaj smo osvajali slovenske griče, hribe in gorske vršace – skupaj preživeli nešteto enkratnih, neponovljivih druženj na naših planinskih poteh. Tvoje bogate mednarodne gorniške izkušnje, ki si jih nabral na planinskih turah v tujini, so bile za nas Lintverne izredno dragocene in občudovanja vredne. Rad si nam pravil o svojih vzponih na Mont Blanc, na Kilimandžaro, na Aconkaguo, na Aratat, o trekingu v Nepalu – in tudi zaradi teh gorniških podvigov smo te tako spoštovali. Ravno s predavanjem o Nepalu si pokazal, da znaš ceniti delo drugih in si ves izkupiček predavanja namenil izgradnji nadomestnega stolpa na Planini nas Vrhniko.
Vedeli smo za tvojo zahrbtno bolezen, saj se je nam Lintvernom v vsej svoji zlobi prvič pokazala na našem predlanskem tradicionalnem letnem pohodu, ko je na poti na Špik nepričakovano zastal tvoj planinski korak.
Takrat na pobočjih Špika niti malo nismo slutili, da bo tako hudo in upali smo, da boš kmalu spet z nami.
In res je bilo tako, saj si se nam poln vedrosti in življenjskega optimizma občasno pridružil na naših mesečnih srečanjih, na pohodih in na izletih. Zadnjič smo bili skupaj pred dobrim mesecem, ko si nas s prihodom na stalno mesečno srečanje prijetno presenetil. Bil si nasmejan, dobre volje in mislili smo, da tvoj prihod med nas pomeni pričetek stalne vrnitve na naše planinske poti. A žal, in ti si to dobro vedel, si se prišel od nas na ta način le poslovit. Pred dnevi je tvoj velik, a trden in varen planinski korak zastal za vedno.
Pogrešali te bomo – »Lintvern Gasilc«, na naših prihodnjih planinskih poteh. Ko se bomo Lintverni, prvič že v soboto, spet podali v hribe, boš z nami. Ne sicer fizično, ker tega nikoli več ne bo, z nami boš, kot žal tudi že Goropekar in Funck, le v spominih – in ti so tako lepi in prepričani smo, da tudi trajni.
Hvala ti Ivan – naš planinski prijatelj, za vse lepe skupne planinske trenutke, počivaj v miru nam Lintvernom in vsem vrhniškim planincem tako spoštovani »Lintvern Gasilc«.
V imenu Planinskega društva Vrhnika, še posebej v imenu Lintvernov izrekam vsem tvojim najbližjem iskreno sožalje! HVALA!
(Iz nagovora Lintverna Cvičkarja ob zadnjem slovesu, 20. 5. 2012).
