V tretjem poskusu nam je bilo vreme naklonjeno in končno smo se tudi Lintverni povzpeli na Škrlatico – prečudovita goro kraljico kot jo tudi radi poimenujemo. Pohiteli smo v temačnem jutru in se že pred sončnim vzhodom začenjali vzpenjati v neizprosno strmino. Dokaj hitro smo bili pri Bivaku IV na Rušju, kjer smo po krajšem počitku nadaljevali proti vrhu. Strmina, kot tudi sončna pripeka nista popustili niti za trenutek, žal pa so krči zgrabili Vezista in moral je odnehati še pred vrhom. V izjemno zahtevnem vzponu smo občudovali vse lepote, ki jih premore le Škrlatica. Prijetno utrujeni pa vendar zadovoljni z osvojitvijo vrha Škrlatice, smo po krajšem počitku začeli sestopati, ki je bilo v nekaterih delih še bolj zahtevno kot vzpenjanje.
Pohoda, ki je bil eden najbolj zahtevnih, ki smo jih opravili Lintverni, smo se udeležili: Cvele, Cvičkar, Grintov`c, Marč, Povžar, Špik in Vezist.
Tekst: Vezist
Fotografije: Cvele, Grintov`c, Marč, Špik in Vezist
