Planinci Planinskega društva Vrhnika, sekcija Veseli Triglavci smo se odpravili v deželo Martina Krpana.
V sobotnem jutru smo se odpeljali mimo Postojne, Pivke do vasi Parje, kjer smo krenili levo in nato skozi vas Palčje do vasi Juršče, ki leži na zahodnih obronkih snežniških gozdov, tik pod javorniškim kompleksom, v prelepi kraški dolini na višini 703 m. Vas obkrožajo hribi in griči, ki so poraščeni z borovim gozdom, ki se v višjih legah spreminja v smrekov in mešan gozd. Bližnje pašnike pa vedno bolj zarašča brin in drugo grmičevje, ki je predvsem značilno za kraški svet. Za Jurišče je značilna ovčereja, saj je zibelka ovčereje na Primorskem. V vasi so štirje večji ovčarji, ki skupaj premorejo čredo okrog štiristo ovac predvsem jezersko – solčavske in istrske pasme.
Vsak gost, ki obišče Juršče se po ogledu vasi in okolice lahko okrepča na turistični kmetiji pri Cunarju, v vasi pa boste poleg ovčjega sira in skute lahko kupili tudi domač brinjevec za katerega pravijo, da je tu najboljši.
Mi smo se tokrat odpravili na vrh Kršičevec (1091 m), po lepo označeni poti, ki se vije med pašniki in grmičevjem proti vrhu gore.
Kršičevec je gora, ki s svojo tišino in lepoto ponuja pohodnikom posebno doživetje. Z vrha Kršičevca je zelo lep razgled, na jugovzhodu je viden Snežnik, na jugu Učka in Slavnik na zahodu Nanos, Furlanska nižina, Julijske Alpe, na severu Kamniško – Savinjske Alpe. Na vrhu Kršičevca nas je pričakalo lepo toplo vreme, ki nas je spravilo v poležavanje in uživanje na soncu in v naravi.
Po enournem počitku in ogledovanju okolice smo se odpravili nazaj proti dolini. Med potjo se nam je pridružil lep kraški ovčar, ki nas je spremljal celo pot do naše naslednje točke Spodmola in Belih sten.
Po dokaj strmem vzponu po borovem gozdu smo prispeli do Spodmola. To je naravni spodmol (previs) pod katerega se je med drugo svetovno vojno skrila cela vas, ker jih je ščitil pred Nemškimi napadi.
Pot nas je pripeljala še do ene znamenitosti Bele stene (895 m) s katerih je lep razgled na vas Juršče in Kršičevec ter pašnike na katerih se je pasla drobnica z svojimi nepogrešljivimi čuvaji kraškimi ovčarji.
Čakal nas je še krajši spust po južnem pobočju skozi borov gozd do vasi, nato pa okrepčilo na turistični kmetiji Cunar, kjer nam je gospodinja postregla hišno specialiteto: pečenim jagenjčkom, golažem z domačimi njoki, srnino v omaki, potico in teranom.
Slike s pohoda si lahko ogledate v Foto galeriji. Simon Zalar
