Po skorajšnjih končanih dopustniških dneh se je skupina 17-ih Veselih Triglavcev odpravila v sosednjo Avstrijo osvojiti najvišji vrh pogorja imenovanega Hochobir – Ojstrc (2142 m), ki se nahaja zahodno od Železne Kaple (Eisenkappel) na avstrijski strani Karavank in je poznan po bogatem rastlinstvu.
Ob 6. uri zjutraj smo se odpravili na pot proti mejnemu prehodu z Avstrijo. Že po nekaj minutah vožnje v smeri Ljubljane pred izvozom Brdo nas je presenetila počena guma in nam tako vzela urico časa, saj smo morali vozilo v počasni vožnji pripeljati do prvega servisa, ker je na licu mesta ni bilo mogoče menjati. Seveda smo morali počakati, da je servis odprl svoja vrata, mi pa smo ta čas posegli po prvi jutranji kavici. Po opravljeni menjavi smo pot nadaljevali ter se zaradi gneče na mejnem prehodu Karavanke preusmerili čez Ljubelj skozi Borovlje proti Železni Kapli do izhodiščne točke Šajda (Schaidasattel).
Od tu smo se proti vrhu odpravili peš. Že sam pogled s sedla, na s soncem obsijano pogorje Košute nam je skozi spreminjajočo pokrajino obetal užitek hoje po zmerno vzpenjajoči triurni nezahtevni poti. Poleg pogorja Košute nas je objemalo pogorje Grintovcev ter del Kamniških in Savinjskih Alp.
| Na vrhu, na katerem je postavljen križ in meteorološka postaja, smo si privoščili malico ter uživali ob prekrasnih pogledih na čudovito pokrajino z vseh strani. Po krajšem počitku smo pot v dolino nadaljevali po drugi strani mimo štrlečih zidov porušene Rainerjeve koče, ki je nastala iz majhne rudarske kolibe in je bila v vseh Karavankah prva planinska postaja. Do koče Einsenkappel Hütte (1555m), kjer smo imeli postanek, nas je ločila dobra urica. Po dodatnem okrepčilu in prijetnem vzdušju pred kočo polno gostov, smo zaradi nekaterih poškodovanih pohodnikov počakali na naš prevoz.Domov smo se vračali čez Jezersko, kamor smo prispeli v zgodnjih večernih urah. Ob prijetnih občutkih in dogodivščinah smo se v dobri volji poslovili do naslednjič.Besedilo Branka GutnikFoto: Marko Sečnik |
