Naš cilj je bil Ermanovec. Ker je koča na Ermanovcu zaprta, nas je Franci preusmeril na Slajko. Pot je odlično načrtoval in izpeljal; 22. novembra 2025 smo pohodniki Veseli triglavci doživeli prijetno, lahko zapišem, zimsko turo. Hvala, Franci.
Vrh Slajke (790m) je gora v Škofjeloško – Cerkljanskem hribovju in domačini pravijo: »Na Slajko lahko skočiš ob vsakem času, tudi kadar človek nima veliko časa.« Dom na Slajki je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih in je zelo priljubljena pohodniška točka. Slajka je že bila del Slajkatlona, triatlona.
Naše izhodišče so bile Hotavlje, kjer je izhodišče pohodnih poti na Blegoš, Ermanovec itd. Vzpenjali smo se uro in petnajst minut. Pod nogami smo občutili tudi sneg in bila je prava novembrska zimska pravljica. Grelo nas je dobro počutje in dobrote kar treh pohodnikov, ki so praznovali rojstni dan. Martina, Stane in Boris, še enkrat vse najboljše in hvala lepa.
Dom na Slajki je lepo vzdrževan, zanj skrbi Turistično društvo »Slajka« Hotavlje. Oskrbnik je zelo prijazen gospod, ki se je rad pogovarjal z nami. Ni pa znal pojasniti, kaj pomeni slika šmarnice na označbah poti na Slajko. Kuhane hrane v tem času ne strežejo, so se nam pa prilegli topli napitki.
Vračali smo se po drugi poti, preko Stare Oselice. Hodili smo po mehki, travnati površini, s prelepimi razgledi po okoliških hribih. Stara Oselica je zelo razpršeno naselje z dobro ohranjeno in vzdrževano baročno cerkvijo iz poznega sedemnajstega stoletja. Prišli smo na Trebijo, naselje v občini Gorenja vas – Poljane, in občudovali temeljito obnovljeno cesto Trebija – Žiri.
Sledil je obvezen postanek v okrepčevalnici Rožle v Žireh, ki ga vodi naša pohodnica Sanda, nato pa povratek po dolini Račeva, z istoimensko reko Račeva, mimo Svetih Treh Kraljev, čez Smrečje in Podlipo na Vrhniko.
Franci, bilo je lepo, a naslednjič si želimo više, na Ermanovec.
Zapisala: Erna Kos Grabnar
