Barjani po okolici Šentjanža
Šentjanžu na Dolenjskem radi rečejo, da je pušl´c Dolenjske. Tu je lepa, neokrnjena narava z nasadi ekoloških sadovnjakov. Okoliški griči so pokriti z vinogradi, prostranimi gozdovi, pokošenimi travniki. Bogata kulturna dediščina in prijazni ljudje to ime nedvomno opravičujejo. Je središče manjše kotlinice in obrobnega gričevja na vzhodnem delu Posavskega hribovja preden le to prečka reko Savo. Leži na nadmorski višini 344m in je del občine Sevnica.
Iz središča Šentjanža smo se odpravili na pot in že kmalu naleteli na kažipot našega pohoda, to je Krekova pot. Pot je zelo lepo označena. V začetku je kar nekaj asfalta, pot se začne lepo vzpenjati, nato preidemo na gozdno pot, pa spet na cesto proti zaselku Leskovec v Podborštu. Čeprav je strmina huda, naši pogovori ne zamrejo, ogledujemo si skrbno urejene vinograde ter ravno pokošene travnike. V Leskovcu nas je prijazni domačin povabil na kozarček domačega in ogled male vinske kleti. Kmalu smo se odpravili naprej in prispeli na Murence, kjer stoji spominsko obeležje rojakoma, Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju, ki sta svoji življenji hrabro izgubila v neenakem boju z nemškim okupatorjem v času druge svetovne vojne.
Po kratkem premoru z malico smo se odpravili naprej. Med hojo proti vrhu Leskovca (721 m) smo opazovali Kum, ki se je zelo lepo videl. Na vrhu stoji razgledni kamen, na katerem si ogledamo, katero hribovje se vidi od tod. Po ogledu in kratkem počitku smo se odpravili počasi navzdol. V daljavi se vidi Lisca, mi pa smo kmalu prispeli do vasi Brunk, kjer smo počakali avtobus, ki nas je nato odpeljal proti domu.
Jožetu hvala za lep pohod, našima slavljenkama pa za sladke dobrote.
Zapisala: Cvetka
Slike: Marjetka, Andrej
Film: Stane
