Feldbahn je bila ozkotirna železnica, ki so jo zgradili avstroogrski vojaki med I. svetovno vojno za potrebe oskrbe na Soški fronti.
V lepem vremenu smo se odpravili iz parkirišča ob Divjem jezeru po asfaltirani cesti proti Idrijski Beli. Hladno jutro nas je prisililo, da smo iz nahrbtnikov vzeli »pomembna« oblačila, kape in rokavice. Pri informacijski tabli z logotipom Feldbahna smo se odpravili po poti vojaške ozkotirne železnice. Ker narava dela po svoje je po dobrih stotih letih na zelo zahtevnem terenu povzročila posamezne težko prehodne dele, ki so sedaj dobro varovani z nekaj klini in jeklenicami. Kmalu smo prispeli do dela poti, ki zavije ostro levo. Tam je bilo obračališče za spremembo smeri tovornih vagončkov proti Idriji. Posebnost transporta je bila v tem da je vsak vagonček imel zavore s svojim upravljalcem. V nadaljevanju smo se povzpeli po rdeče obarvani lestvi (tam je bil nekoč lesen most) ter skozi majhen predor prispeli na del makadamske poti. Lepo vreme, sonce in ogreta telesa so nas prisilili v posamezne »nastope slačifantov«. Pohod smo nadaljevali nad dolino reke Zale s pogledi nad in v dolino Idrijce. Po postanku na posebno lepem razgledišču na ovinku, smo se po bližnji makadamski cesti odpravili proti tako imenovanim Ključem. Povzpeli so se po lepo urejeni in strmi serpentinski cesti do asfaltirane ceste v Podroteji. Tam smo po visečem mostu prečkali Idrijco in nadaljevali na levem bregu po pešpoti ob rakah (vodni kanali za potrebe delovanja rudnika). Malo višje nad Divjim jezerom smo se po visečem mostu vrnili na izhodišče. Druženje smo zaključili v gostišču v Kalcah.
Pohoda smo se udeležili Betajnov’c, Cvičkar, Fotojager, Grintov’c, Padalc, Ponca, Špilčk in Cvele.
Besedilo: Lintvern Cvele
Fotografije: Lintverni Grintov’c, Fotojager in Padalc
