Zadnji četrtek v novembru 2024 smo se Barjani zapeljali na naš prelepi KRAS. Tokrat ni bil obsijan s soncem in lepim vremenom. Tudi burja se je potuhnila in se prepustila oblakom, da opravijo svojo pot. Iz Sežane do Tomaja je pot, ki je poimenovana Kosovelova, saj je po njej hodil Srečko v šolo. Po njem so jo poimenovali leta 2000. Dolga je 7 km in se jo prehodi v dveh urah in pol. Začetek pohoda je bil v malemu mestu Sežana, kjer imajo skoraj vse, kar imajo velika mesta. Kratek sprehod po mestu in že smo krenili po makadamski poti proti gozdu. Nič več kričečega ruja, odetega v škrlatne jesenske barve, nič šelestenja listja pod nogami in prelepih sončnih razgledov. Drevesa so odvrgla listje, ki ga je burja raznesla daleč naokoli. Golih dreves se je krčevito oprijemal bršljan. Borovci so se nemo ozirali proti nebu in iskali sončne žarke in rahel veter. Nizko podrastje ruja, brina in robidovja pa so nas vseskozi opozarjali na previden korak. Narava se počasi pripravlja na zimsko spanje. Na poti smo uživali v druženju, svežem zraku in naravi, ki je v tem času tudi nekaj posebnega. Pohod smo zaključili v Tomaju, kjer so nas pričakale starodavne kamnite hiše z lepimi portali in gola drevesa, obdana z oranžnimi plodovi kakija. Neverjeten pogled. Sprehodili smo se še mimo Kosovelove domačije. Tu je Srečko Kosovel zaključil svojo bogato, a kratko življenjsko pot, star komaj 22 let. Bil je izredno nadarjen pesnik, kritik in publicist. Hvala vsem, ki sodelujete pri organizaciji pohodov, da je naš korak varen in prijeten.
Zapisala: Emi Vinšek
Fotografije: Marjetka in Andrej
Film: Stane
