Glede na slabo vremensko napoved smo spremenili našo smer pohoda ter se namesto na Gorenjsko odpeljali na Dolenjsko. Vso pot so nas spremljali grozeči oblaki, nato pa se je začelo počasi jasniti in ko smo prispeli do Šmarjeških Toplic, nas je pričakal sonček. Po obvezni kavici smo pričeli z našim pohodom.
Prav kmalu smo prišli do območja zdravilišča, kjer se že prične pohodna stezica, ki jih je tod okoli kar precej. Tu stoji tudi mogočen litoželezni vodnjak s kipom ženske z vrčem na ramenih. Izdelan je bil v 19. stoletju v Avstriji.
Naprej nas je pot vodila čez mostiček do majhnega jezerca s toplo vodo, kjer raste zelo redka rastlina, indijski lotos. Poleti je površina jezerca gosto prekrita z velikimi povoščenimi listi, medtem ko se nad vodo do enega metra visoko razkazuje veliko nežnih rožnatih cvetov. Žal nismo videli več veliko cvetov, saj so že odcveteli.
Nato smo se povzpeli do ruševin starega gradu Štrlek, ki je bil menda zgrajen na črno. Nadaljevali smo čez mostiček in mimo bobrišča po travniku do vasi.
Sonce nas je že kar dobro ogrelo. Hodili smo tudi mimo stavb z zanimivimi sporočili in smeškoti. Kar nekaj jih je bilo. Pot je bila zelo lepa in prijetna.
Frenku hvala za ta lep jesenski pohod po Šmarjeških Toplicah in hvala tudi vsem slavljencem za sladke dobrote.
Zapisala: Cvetka
Fotografije: Stane, Andrej
Film: Stane
