Zimzeleni smo se tokrat odpravili proti Dolenjski. Na sveže zasnežene s soncem obsijane Kamniške planine nas je ob pozdravu opozoril vodnik Frenk. Naš cilj so bile Šmarješke Toplice, kamor smo prispeli hitro ob prijetnem klepetu.
Po jutranji kavici smo se peš odpravili od zdraviliške stavbe mimo jezerca, v katerem uspeva indijski lotos. Zdaj se pozibavajo nad gladino tople vode le veliki povoščeni listi, v jezercu se skriva množica rdečih ribic in želvic. V poletnih mesecih pa se bodo več kot meter visoko nad vodo bohotili čudoviti veliki cvetovi.
Mimo zunanjih bazenov smo se povzpeli do ruševin gradu Štrlek. Olga nam je prebrala zgodbo enega od številnih dolenjskih gradov, ki je bil prvič omenjen leta 1247. Zanimivo je, da sta grad že takrat na črno postavila dva viteza iz Mokronoga. Frajzniški škof je zahteval rušitev, a se je po dolgih letih premislil. Leta 1306 se je spet na črno vanj vselil vitez Bartold, a že konec 15. stoletja je omenjena le ruševina.
Potem smo se odpravili proti Brezovici v smeri Šmarjete in nazaj do izhodišča. Na suhem travniku ob poti smo opazili vijolične kosmate cvetlice, ki so bile podobne velikonočnici, vendar so bili cvetovi temnejši in povešeni kot pri našem močvirskem tulipanu. To so navadni kosmatinci, sorodniki velikonočnice. Tudi novo vrsto teloha smo spoznali in sicer temno škrlatni teloh.
Ob klepetu nam je pohod hitro minil. Z avtobusom smo se zapeljali še do vasi Bela Cerkev, od koder smo imeli lep razgled v dolino reke Krke z Gorjanci v ozadju ter griče z vinogradi in zidanicami na drugem bregu reke Krke. Vreme je zdržalo do vrnitve na Vrhniko.
Zapisala: Mojca Podvratnik
Slike: Željko J.
