Planinsko Društvo Vrhnika

Aktualno

Barjani

Barjani v Dovžanovi soteski

Po dolgem času smo se Barjani 27. 6. 2024 ponovno zbrali, saj nam je slabo vreme daljši čas preprečevalo druženje. Vodnica Sonja Zalar Bizjak je

Več >>
makekova_kočna_junij_2024 sončki (5)
Sončki

Sončki v Makekovi Kočni

Na zadnji pohod pred poletjem smo se Sončki 18. 6. odpeljali do Zgornjega Jezerskega in se odpravili v ledeniško dolino Makekova Kočna. Mimo kmetij Mlinar

Več >>
dovžanova_soteska_junij_2024_sončki (11)
Sončki

Sončki v Dovžanovi soteski

»Zakladi so različnih oblik, barv in vrednosti… Dovžanova soteska ima prav vse.« O tem smo se Sončki prepričali na našem prvem junijskem pohodu. Vodnica Sonja

Več >>

Barjani po opuščeni železniški progi

Vodnica Sonja Zalar Bizjak je 32 Barjanov tokrat popeljala po trasi opuščene železniške proge od Vrhnike, mimo Drenovega Griča do Lesnega Brda. V preteklosti je bila železniška proga zelo pomembna, sedaj pa je trasa namenjena predvsem v rekreativne namene. Zanimanje za povezavo Vrhnike z Ljubljano se je pojavilo konec 19. stoletja, zlasti za potrebe odvoza premoga iz več manjših premogovnikov v vrhniški okolici. Eden aktivnih zagovornikov je bil kasnejši ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je bil lastnik rudnika v Veliki Ligojni. Odločilno vlogo o izgradnji železniške proge je prispeval ljubljanski potres leta 1895, saj bi proga omogočila dovoz gradbenega materiala za obnovo Ljubljane. Z izgradnjo proge so začeli leta 1898 in v slabem letu zgradili prvi 11,5 km dolg odsek od Brezovice do Vrhnike. 16. januarja 1966 pa so progo zaradi nerentabilnosti ukinili in jo takoj zatem razdrli.

Prvo postajališče vlaka je bilo na Drenovem Griču. Vas se je začela širiti v 20. letih prejšnjega stoletja. Med iskanjem premoga  so naleteli na topli vrelec, a zaradi pomanjkanja interesa vrtine niso nikoli izkoristili.

Pot smo nadaljevali do Lesnega Brda, kjer so v sredini 19. stoletja v družini Kucler začeli izdelovati diatonične harmonike. Danes je vas poznana predvsem po kamnolomih. Opuščeni Kuclerjev kamnolom je zaščiten in razglašen za naravni geološki spomenik, saj je v apnencu in vmesnem laporju veliko fosilnih ostankov školjk. Drugi, višje ležeči kamnolom še vedno obratuje in daje izjemen kamen, poznan kot pisani lesnobrdčan, ki je svetovno znan.

Pri povratku smo se povzpeli na grič, mimo domačije Gabrovc do Male Ligojne, kjer smo se po cesti spustili do proge in naprej do izhodišča tokratne poti.

Zapisala: Vanda
Fotografije: Stane, Andrej in Franci
Film: Stane

 

 

Delite

Facebook
Twitter
LinkedIn