Ojstrnik je najbolj vzhodni dvatisočak v Karnijskih Alpah, ki ga z južne strani obdaja Kanalska na severu pa Ziljska dolina. Tokrat smo se odločili, da se povzpnemo iz Kanalske doline. Po približno dveh urah vožnje smo v vasici Ukve (Ugovizza), nedaleč iz Trbiža, zavili desno v hrib in se zapeljali do parkirišča (na cca. 1200 m). Pohod smo začeli po strmi makadamski poti mimo novejše koče (na cca. 1400 m) ter nadaljevali desno čez potok po t. i. direktni poti. Večinoma smo hodili po stezi, ki se rahlo vzpenja skozi gozd. Po uri hoje smo prispeli na planino Bistrico (1722 m) na italijansko-avstrijski meji. S planine Bistrica je bil vzpon spet nekoliko bolj strm in po slabi uri smo dosegli vrh Ojstrnika.
Z Ojstrnika, ki je v resnici razpotegnjena travnata planota, so se nam odprli čudoviti razgledi na Ziljsko dolino na severu in Zahodne Karavanke proti vzhodu. Proti jugu se je ponudila prekrasna panorama Julijskih Alp, medt em ko smo na zahodu lahko opazovali pobočja priljubljenega smučišča na Mokrinah.
Vzpon na Ojstrnik smo popestrili s prijetnim dogodkom. Po dolgem času smo krstili novega člana Lintvernov. Iko je v celoti izpolnil vse pogoje za polnopravno članstvo pohodne skupine Lintverni. Vezist, kot krstitelj, je po predpisani proceduri potrdil novega člana z izbranim imenom Lintvern Fotojager.
Z Ojstrnika smo se vrnili po poti preko Sella Plecce (sedlo Pleče), ki jo je še pravočasno razkril Cvičkar. Spustili smo se mimo cerkvice Marije Snežne (1750 m) in se po utrujajoči gozdni poti vrnili na parkirišče ob Ukenskem potoku oz. izhodišču pohoda.
Zadnje dejanje pa ja pripravil Trbovc, sicer pobudnik pohoda že pred več leti. Z ženo Mojco sta v svojem domu v Podkorenu za Lintverne pripravila čudovito kosilo, za kar se jima najlepše zahvaljujemo. Zadovoljni Lintverni smo še dolgo kramljali v prijetni družbi.
Pohoda smo se udeležili Betajnovc, Cvičkar, Fotojager, Padalc, Ponca, Špilčk, Trbovc in Vezist.
Zapisal in fotografije prispeval: Lintvern Vezist
