Zgodnje jutro je Vesele Triglavce odpeljalo v smeri severne Primorske, po cesti Kobarid – Tolmin, kjer smo v vasi Idrsko zavili desno proti Liveku do vasi Avsa. Naš tokratni cilj je bil osvojiti vrh Matajurja (1642 m), ki se nahaja na meji med Slovenijo in Italijo. Z jutranjim Janinim okrepčilom in štrudlom (hvala!) smo dobili energijo za vzpon, zato smo se s parkirišča v Avsi kar hitro začeli zmerno vzpenjati čez gozd in po kolovozu. Strmina je višje postopoma popustila, pot je vodila po manj poraščenem pobočju, od koder so se nam ob vročem sončnem dnevu ponujali vse lepši in lepši razgledi na okoliško hribovje in gorovje. Sledili smo široki, delno s travo porasli cesti, nato pa po rahlo poraščenem pobočju. Nekoliko naprej smo se povzpeli še po zanimivih gladkih skalnatih ploščah in prečili gozdno cesto do mejnega grebena med Slovenijo in Italijo. Po dobrih dveh urah in pol smo dosegli vrh, zato smo si zaslužili daljši počitek, malico in seveda kup fotografskih posnetkov za spomin, nato pa smo se spustili na drugo stran mimo Doma na Matajure (1545 m), slovenske planinske koče, ki se nahaja na italijanski strani Matajurja, manj kot 100 višinskih metrov zahodno oz. jugozahodno od vrha. Kočo upravlja Planinska družina Benečije. Žal je bila zaprta, zato smo namesto besed z gostitelji koče občudovali razgled na Beneško Slovenijo ter jugozahodni del Julijskih Alp, kjer se vidi večji del najdaljšega grebena v Julijskih Alpah, grebena od Kobariškega oz. Breginjskega Stola. Naš spust smo nadaljevali v smeri našega izhodišča. Prekrasen dan, s soncem obsijan je na večini od nas pustil tudi nekaj sledi, sončni žarki so na nas namreč pustili barvne odtise. Pred poznim popoldanskim odhodom domov nas je z gibanico razveselila še Tanja (hvala!). Zahvaljujemo se Srečku in Jožetu za organizacijo in vodenje, Andreju in Borisu za prevoz in vsem pohodnikom za prijetno družbo.
Besedilo in fotografije:
Veseli Triglavci
