Odpravili smo se proti zahodni Sloveniji na območje med Lipico, Sežano in Bazovico, na 700 ha velik kompleks Živega muzeja Krasa. Opredeljen je kot zaščiteno območje in sodi v naturo 2000. Ne zelo dolgo nazaj je bil prostor zaprt za dostop, danes pa predstavlja naravno dediščino.
Tipična pokrajina z vsemi možnimi kraškimi pojavi je pravi kraj za raziskovanje, rekreacijo in sprostitev. Ima čez 20 km sprehajalnih in kolesarskih poti. Del smo jih pred nekaj leti že prehodili, preostali del pa tokrat z vodnikom po Krasu. Začeli smo po gozdni učni poti Josefa Ressla in med pohodom prisluhnili mnogim razlagam vodnika. Veliko je zanimivega, preveč za naštevanje teh kraških zanimivosti. Prehodili smo krožno pot in se vrnili nazaj na izhodišče v Lipico. Naredili smo tudi panoramsko vožnjo skozi Sežano, ki je poleg upravnega centra tudi kraška metropola in že od nekdaj pomembna zaradi prometno logistične lege.
Na poti Sežana – Divača smo v kraju Žirje obiskali še galerijo Samsa. Njegove izdelane in razstavljene miniature pripovedujejo zgodbo predvsem o dveh gospodarskih dejavnostih pri nas – o furmanstvu in vinarstvu, torej o vozovih in prešah. Predstavljajo delček naše etnografske dediščine. Čeprav so iz bližnje preteklosti, so že skoraj pozabljene, zato je Samsa začel zbirati po Sloveniji vozove vseh vrst in tudi ostale predmete. V natančni kopiji originalov v merilu 1 : 7 je začel z lesom izdelovati miniature in jih tudi razstavljati. Pripadla mu je čast, da je izdelal tudi repliko najstarejšega barjanskega kolesa, ki je shranjen v etnografskem muzeju v Ljubljani. Obrtna zbornica Slovenije pa ga je uvrstila med vrhunske izdelovalce te obrti na Slovenskem.
S polno novih spoznanj smo se vračali, lep pomladni dan pa je naredil naš pohod še prijetnejši.
Tekst: Ivanka Sluga Slike: Željko J.
