Kraj Rodik leži na zahodnem delu Brkinov, kamor smo prispeli preko Kozine. Ustavili smo se v Centru za obiskovalce, kjer nas je pričakala prijazna gospa Valerija in nam na kratko predstavila Čezmejni Mitski park, ki obsega Rodik z okolico, na Hrvaškem pa od Mošćeniške Drage do Peruna. To so mesta staroselskih in slovanskih verovanj, kjer se odražajo nekdanja doživljanja sveta, razlage izvorov skupnosti, nastanek sveta, življenjskega okolja, bitij, življenja in smrti.
V Mitskem parku v Trebišćih domuje bog groma Perun, medtem ko v Rodiku najdemo praslovansko boginjo Babo. Verovanje staroselcev o mitski Babi in kultnem kačonu, ki prebiva v jezeru pod vzpetino Čuk in če se razjezi, pošlje nevihte in poplave, se je ohranilo dolgo, saj so kasneje še kristjani organizirali procesije in maše, da bi pomirili strašnega kačona.
Obogateni s predstavitvijo mitskih zgodb, seznanjeni z znanstvenimi izsledki, z religioznostjo in z umetniškim pogledom Marka Pogačnika o teh mitih smo se odpravili na raziskovanje. Na vzpetini Čuk naj bi bilo mitološko jezero, hrib naj bi bil poln vode in v njem kačon ali Lintvern. V neposredni bližini je hrib Ajdovščina (804 m), poseljena že od železne dobe do rimskega obdobja. Ogromni kupi kamenja spominjajo na prazgodovinsko gradišče, v katerem so po ljudskem izročilu živeli Ajdi. Mitološke točke so označene z visokimi umetniškimi označevalci in skulpturami.
Ustavili smo se tudi pri mitološki točki Njivice, kjer naj bi domovale duše umrlih, pri Kobilji glavi, kjer se skriva zaklad in pri Robidi, kjer kačon s krono na glavi čuva zaklad.
Mitska pot je speljana po gozdnih poteh, kjer prevladuje kostanj, ki ga je nedavna burja dodobra oklestila. Ker pot ni naporna in ne predolga, saj jo pohodnik prehodi v slabih treh urah, se zelo dobro počuti. Pravijo, da je ob mitskih točkah izjemno močna energija, zato je vredno tam postati in prebrati ljudsko izročilo – mit o tistem območju, ki ga najdemo v lični škatlici in si ogledati skulpture, ki tam stojijo in na umetniškem nivoju dopolnjujejo zgodbo.
Tekst: Andrej Štular Slike: Janez Cerk
