Še enkrat več smo se odločili, da obeležimo spomin na Dražgoško bitko. Lintverni to storimo na svoj način. Največkrat se povzpnemo na Ratitovec. Ratitovec, simbolni pomnik in priča dogodkov iz preteklosti, nas znova in znova preseneti. Tudi letos ni bilo nič drugače. Ob vzponu nanj velikokrat doživimo pravo zimsko idilo, včasih pa tudi vse zimske nevšečnosti. Vremenska napoved tokrat ni bila vzpodbudna, vendar smo upali, da se bo na Ratitovec vseeno dalo povzpeti. Toda, ko smo odprli vrata avtomobilov na Prtovču, nam je v obraz “butnil” silovit veter. Le malo je manjkalo pa bi snelo vrata. Že smo mislili, da se “po jutru dan pozna”, no pa na našo srečo ni bilo čisto tako. Vrhovi so bili zaviti v meglo, veter pa je, kot po naročilu, vseeno pojenjal. Z nekoliko nezaupljivimi pogledi smo zrli v megleno nebo in razmišljali le kako bo višje gori.
Z Lintvernskim korakom smo krenili po dolini Razor. Snega je bilo za vzorec, pot je deloma poledenela. Poznalo se je, da nekateri derez nismo natikali že nekaj let. Kar naprej smo nekaj popravljali, jermeni nikakor niso ubogali. Pravo zatišje navkreber skozi gozd, le kakšna kaplja z drevja je padla. Vztrajnost se je izplačala, vse višje kot smo bili, je bilo snega manj in manj. Veter pred nekaj dnevi je opravil svoje in razpihal večino snega. Ko smo se dvignili iz gozda je bila megla še bolj gosta, pa tudi veter se je okrepil. Prav z olajšanjem smo stopili v Krekovo kočo, kjer nas je navdušeno sprejel razpoloženi oskrbnik. Tokrat je svojo priložnost izkoristil Mornar, ki nas je, v znak zadovoljstva po vrnitvi med Lintverne, pogostil.
Zadovoljni z okrepčilom smo se naglo spustili proti Prtovču. Dežne kaplje so se gostile in potrdile vremensko napoved. Začelo je močneje deževati in še bolj smo pohiteli proti cerkvi na Prtovču, kjer smo zamenjali mokra oblačila in se nato odpeljali h Kvedru v Sp. Lušo. Gostilničarka nas je bila tudi tokrat vesela. Staremu smo nazdravili za njegov visok življenjski jubilej, on pa se je oddolžil s pijačo. Ob dobri hrani in kapljici je čas še hitro minil in kmalu smo se napotili nazaj proti Vrhniki.
To pot smo se zbrali: Bankir, B`čar, Cvele, Cvičkar, Duno, Grintov`c, Ligojn`c, Marč, Mornar, Povžar, Špilčk, Špik, Stari in Vezist.
Besedilo in fotografije: Vezist
